Današnja misel
“Marija bodi zvezda, ki naj vam razsvetljuje stezo, kaže naj vam varno pot, po kateri boste prišli do nebeškega Očeta; naj bo kakor sidro, katerega se morete v trenutkih preizkušnje čedalje močneje oklepati.”
(Epist. II, str. 373)
04. maja
Prejšnje misli
“Gospod mi ne more dati Simona iz Cirene. Izpolnjevati moram le Božjo voljo, in če mu bom všeč, vse drugo ni pomembno.”
(LCS, 1. septembra leta 1967, 4)
04. marca
“Na tej zemlji ima vsakdo svoj križ; vendar moramo tako živeti, da ne bomo hudobni, ampak dobri razbojnik.”
(CE, 23)
03. marca
“Mi nočemo verjeti, da je trpljenje potrebno za našo dušo; da mora biti križ naš vsakdanji kruh. Kakor telo potrebuje hrano, tako duša dan za dnem potrebuje križ, da bi se očistila in da bi se ločila od stvari. Mi nočemo razumeti, da nas Bog brez križa noče in ne more ne odrešiti in ne posvetiti; čim bolj kako dušo priteguje k sebi, tem bolj jo očiščuje s pomočjo križa.”
(FSP, 123)
02. marca
“Oče, ti ljubiš to, česar se jaz bojim. – Odgovor: Jaz ne ljubim trpljenja samega na sebi; od Boga ga prosim, po njem hrepenim zaradi sadov, ki mi jih daje; daje slavo Bogu, moje brate rešuje iz tega izgnanstva, duše osvobaja ognja vic, kaj več bi si še mogel želeti? – Oče, kaj je trpljenje? – Odgovor: Zadoščevanje. – In kaj je za vas? – Moj vsakdanji kruh, moje veselje!”
(v LdP, 167)
01. marca
“Potem, ko že ljubiš našega Gospoda ti priporočam, o hči, ljubezen do Cerkve, njegove neveste, te drage in mile golobice, ki more edina valiti jajca in porajati Ženinove golobčke in golobice. Stalno se zahvaljuj Bogu, da si, po vzoru tolikerih duš, ki so srečno romale pred nami, hči Cerkve. Bodi zelo sočutna do vseh pastirjev, pridigarjev in voditeljev duš in glej, kako so razpršeni po vsem obličju zemlje, da na svetu ne bi bilo pokrajine, kjer bi jih primanjkovalo. Prosi Boga zanje, da bi se rešili in učinkovito poskrbeli za odrešenje duš.”
(Epist. III, str. 707)
29. februarja
“Molite za zahrbtneže, molite za gorečneže, molite za papeža, za vse duhovne in časne potrebe svete Cerkve, naše nadvse blage matere; in posebej molite za vse, ki delajo za odrešenje duš in v slavo nebeškega Očeta.”
(Epist. II, str. 70)
28. februarja
“Ti se medtem ne predajaj žalosti do te mere, da bi izgubila notranji mir. Moli vztrajno, zaupano ter z vedrim in mirnim umom.”
(Epist. III, str. 452)
27. februarja
“Glede tega pa, kar mi pravite, da slišite, ko meditirate, vedite, da je hudičeva zvijača. Zatorej bodite pozorni in budni. Zaradi tega seveda nikoli ne opuščajte meditacije, sicer bodite prepričani, da boste kasneje poražena na celi črti.”
(Epist. III, str. 405)
26. februarja
“Nikakor ne morem biti s teboj sočuten niti ti ne morem odpustiti lahkotnosti, s katero si opustila obhajilo in sveto meditacijo. Spomni se, moja hči, da se samo s pomočjo molitve ponovno dokopljemo do zdravja; bitke ni mogoče dobiti drugače, kot z molitvijo. Izbira je torej v tvojih rokah.”
(Epist. III, str. 414)
25. februarja
“Kdor ne meditira, je lahko podoben človeku, ki se nikoli ne pogleda v zrcalo in mu torej ni prav nič mar, da bi stopil pred ljudi urejen, mogoče je umazan, ne da bi to sploh vedel. Človek, ki meditira in usmerja svojo misel k Bogu, ki je zrcalo njegove duše, skuša spoznati svoje pomanjkljivosti, jih skuša popraviti, umirja svoje vzgibe in uravnava svojo vest.”
(AdFP, 548)
24. februarja
“Pravi razlog, zakaj se ti vedno ne posreči dobro meditirati je naslednji in vem, da se ne motim. Meditacije se lotevaš z določeno vznemirjenostjo, ki jo spremlja velika tesnoba, da bi našla kakšno stvar, ki bi mogla zadovoljiti in potolažiti tvojega duha; in to je dovolj, da nikoli ne najdeš tistega, kar iščeš in ne umiriš svojega uma v resnici, ki jo meditiraš. Glej, moja hči, ko človek z veliko naglico in lakomnostjo išče izgubljeno stvar, se je bo dotaknil z rokami, stokrat jo bo ugledal z očmi, in vendar je ne bo nikoli zaznal. Iz te ničeve in nekoristne notranje tesnobnosti se ne more poroditi nič drugega, kot le velika utrujenost duha in nesposobnost uma, da bi se ustavil pri stvari, ki jo ima pred seboj; in iz tega, kakor iz svojega vzroka, prihaja nekakšna hladnost in neumnost duše, posebej na njenem čustvenem področju. Ne poznam drugega kot le tole zdravilo: stopi iz te tesnobe, ker je le-ta ena od največjih izdajalcev, ki jih moreta imeti prava krepost in resna pobožnost; dela se, kakor da je zagreta za dobro delovanje, vendar to počne samo zato, da bi se ohladila, in k teku nas spodbuja samo zato, da bi se spotaknili:”
(Epist. III, str. 980 in dalje)
23. februarja
“Nikakor ne morem verjeti in te zato ne morem odvezati od meditacije zgolj zato, ker se ti zdi, da od tega ne odneseš nič. Sveti dar molitve, draga hčerka, je položen v Odrešenikovo desnico, in kolikor boš prazna same sebe, to je telesne ljubezni in svoje lastne volje in kolikor se boš dobro ukoreninila v sveti ponižnosti, ga bo Gospod položil v tvoje srce.”
(Epist. III, str. 979 in dalje)
22. februarja