Slovenska kapucinska provinca
Mekinčeva ulica 3
1000 Ljubljana
Zgodovina Slovenske kapucinske province
Slovenska kapucinska provinca združuje 5 samostanov in dva kraja navzočnosti in ima svoj sedež na naslovu:
Nastanek Slovenske kapucinske province
Prihod kapucinov k nam je povezan z misijonskim poslanstvom sv. Lovrenca Brindiškega v Prago.
kapitelj češko-avstrijsko štajerskega komisariata sklene, da se v Ljubljani postavi kapucinski samostan in že to leto prva kapucina prideta v Ljubljano. Temeljni kamen je škof Hren položil 25. aprila 1607, cerkev Janeza Evangelista pa je posvetil 31. avgusta 1608. Samostan je preživel jožefinske reforme, razpustila pa ga je francoska uprava leta 1809. Kapucini smo se ponovno naselili v Ljubljani v Štepanji vasi
položen temelji kamen za gradnjo samostana v Celju. Cerkev je v čast sv. Ceciliji dne 14. oktobra 1615 posvetil škof Hren.
Temeljni kamen za mariborski samostan je 23. aprila položil ljubljanski škof Hren. Cerkev v čast Mariji, Materi usmiljenja, je bila posvečena 1620. Leta 1784 je cesarski dekret ukazal razpust tega samostana
ustanovljena Štajerska provinca.
položen temeljni kamen za ptujski samostan, leta 1630 posvečena cerkev v čast sv. Frančišku. Leta 1786 je bil samostan odpravljen. Leta 1924 so se kapucini spet naselili v bližini nekdanjega samostana in prevzeli oskrbo cerkve sv. Ožbalta.
blagoslovljen temeljni kamen za samostan v Svetem Križu. Cerkev v čast sv. Frančišku Asiškemu je bila posvečena 1643
blagoslovljen temeljni kamen za samostan v Krškem, 1644 pa je bila posvečena cerkev v čast Mariji Brezmadežni.
položen temelji kamen škofjeloškega samostana, 1713 pa je bila posvečena cerkev sv. Ane.
ustanovljena Ilirska provinca.
21.7. se Ilirska provinca razdeli na Slovenski in Hrvaški komisariat. Iz tega nastaneta slovenska in hrvaška kapucinska provinca.