Celje – župnija sv. Cecilije

4. septembra 1960 je bila ustanovljena župnija sv. Cecilije. Leta 1986 je bila znova pridobljena stavba notranjega konvikta in leta 1987 v njej pripravljeni novi stanovanjski prostori. Ob koncu leta 1994 je bil samostan denacionaliziran. V letu 2005 se je začela temeljita obnova samostana. Celjski samostan, ki je najstarejši kapucinski samostan, je lansko leto (2009) praznoval 400.letnico položitve temeljnega kamna.

Poleg župnijske cerkve, ki je posvečena sv Ceciliji sta v naši župniji še dve podružnici. Cerkev sv. Luka v Tremerju se prvič omenja v letu 1823 kot kapela z zvonikom, v letu 2006 pa je bila posvečena. Cerkev sv. Miklavža na Miklavškem hribu pa je že iz časa Celjskih grofov; zgrajena naj bi bila ob koncu 14. stoletja oz. ob začetku15. stoletja. Znana je po 3 zlatih oltarjih.

Naša župnija je bogata z znamenji (križi in kapele), ki jih je v vsaki vasi, naselju kar nekaj – vseh je okrog 40. Najbolj znan je križ na Grmadi, ki je bil postavljen leta 8.1.1998 z darovi družine Trobiš in s pomočjo helikopterja slovenske vojske. Križ je viden daleč po okolici Celja.

Več o župniji Celje: https://www.cecilija.net

Kančevci – župnija sv. Benedikta

V župnijo sv. Benedikta spadajo naslednje goričke vasi: Kančevci, Andrejci, Berkovci, Bokrači, Čikečka vas, Domanjševci, Fokovci, Ivanjševci, Ivanovci, Košarovci, Krnci, Kukeč, Kuštanovci, Lončarovci, Panovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Središče in Vučja Gomila (del). Kančevska katoliška župnija se razprostira na območju, kjer je večina prebivalcev evangeličanov, nekaj pa jih je helvetske veroizpovedi (kalvinci). V kančevski župniji je zgledno versko sožitje. V Andrejcih v kapeli imajo vsakoletna ekumenska srečanja. Župnija sv. Benedikta Kančevci ima podružnični cerkvi v Selu, v Domanjševcih je božja služba ob večjih praznikih, v Prosenjakovcih pa je nova katoliška kapela, kamor prihaja duhovnik maševat občasno.

Več o župniji Kančevci: https://www.zupnija-kancevci.si

Ljubljana – župnija sv. Štefana

Naša župnija je bila ustanovljena 1. januarja 1962 in ima trenutno okoli 12. tisoč prebivalcev. Od vsega začetka jo vodimo bratje kapucini iz kapucinskega samostana v Ljubljani. Bratje se trudimo, da z veseljem prinašamo ljudem Jezusovo veselo novico in jih vabimo k Bogu. Lepo nam je biti med
tolikimi dobrimi ljudmi, ki živijo v naši župniji.

Naša župnijska cerkev je cerkev svetega Štefana v Štepanji vasi, ki je iz konca 17. stoletja in jo v glavnem oltarju krasi Šubičeva slika kamnanje svetega Štefana. Pred cerkvijo na desni stoji znameniti božji iz sredine 17. stoletja, ki je po velikosti in obliki zelo podoben sedanjemu božjemu grobu v cerkvi
Jezusovega groba v Jeruzalemu. Župnija ima podružnično cerkev sv. Nikolaja v Bizoviku, ki je bila pred kratkim obnovljena. Od leta 1985 dalje ima župnija župnijski dom svetega Štefana, v katerem potekajo različni dogodki in se v njem srečuje številne skupine.

Več o župniji Ljubljana – Štepanja vas: https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/

Vipavski Križ – župnija povišanja sv. Križa

V preteklosti je v župniji Vipavski Križ deloval škofijski duhovnik. V 50 letih prejšnjega stoletja pa so upravljanje župnije prevzeli bratje kapucini, ki živijo v samostanu v Vipavskem Križu. Župnija je obsegala 5 vasi. Leta 2017, ob preureditvi župnij koprske škofije, sta bili župniji priključena še Stomaž in Velike Žablje, ki sta sedaj podružnici.

Župniji dajejo pečat bratje kapucini, kapucinski samostan in pa ljudje, ki so odprti in imajo radi svojo župnijo, predvsem pa cerkve, ki so po vaseh. Župnišče v Vipavskem Križu je kraj za verouk pa tudi za razne druge skupine, ki lahko imajo tukaj svoja srečanja.

Prav tako je Vipavski Križ vpleten v živo dogajanje, ki se ga zaradi njegove lege in vsebine, udeležuje vedno več ljudi.

Več o župniji: https://www.zupnija-vipavski-kriz.rkc.si