Škofja Loka

Kapucini smo bili po številu samostanov in redovnikov v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so skušali to skrivnost približati tudi vernikom. V Škofji Loki so táko procesijo verjetno prvič uprizorili leta 1713, ko je bila posvečena cerkev sv. Ane. Zadnjič so jo v prvotni obliki pripravili leta 1768.
Leta 1999, 2000 in 2009 je bil Škofjeloški pasijon znova uprizorjen. Škofjeloški pasijon odmeva danes tudi v umetnosti. Ločan Vinko Mohorčič ga je upodobil v bakrenih reliefih. Nazorno predstavitev Škofjeloškega pasijona pa je na panojih z besedo in sliko pripravilo tudi Muzejsko društvo Škofja Loka. Oboje je na ogled v prostorih knjižnice.

Kapucinski samostan v Škofji Loki

Kje se nahajamo:

Kapucinski samostan Škofja Loka
Kapucinski trg 1
4220 Škofja Loka
tel. 04/506 30 00
e-pošta: kapucini.loka@rkc.si

Kako najlažje do nas

Bratska skupnost

br. Jože Smukavec

predstojnik

Email: joze.smukavec@rkc.si

br. Bernard Jauk

član bratstva

br. Pavel Košir

član brastva

br. Miha Sekolovnik

član bratstva

Email: miha.sekolovnik@rkc.si

br. Jakob Kunšič

ekonom bratstva

Email: br.jakob.kunsic@gmail.com

Molitev in svete maše pri kapucinih

Poslušate lahko sv. maše v živo iz Škofje Loke, Štepanje vasi in iz Brezij

Klikni na: https://oblak.kapucini.si/cerkev.php

Razpored svetih maš

Ponedeljek – sobota (v kapeli patra Pija): ob 6h in 8h
Nedelje in prazniki (v samostanski cerkvi): ob 8h, 11h, 18h
Priložnost za sv. spoved je redno pri sv. maši. Izven bogoslužja pozvonite pri samostanski porti. Kapela p. Pija je odprta vse dni v letu vsak dan od od 6. do 19. ure.

Dobrodošli, da se nam pridružite pri naši samostanski molitvi v kapeli

Hvalnice ob 6.30.
Dnevna molitvena ura in bogoslužno branje ob 11.45.
Večernice ob 18.

Od ponedeljka do petka zvečer je ob 17.30 češčenje Najsvetejšega.

Oznanila in maše

Ne spreglejte

S prehodom iz letnega na zimski čas je popoldanska sv. maša ob 17h.
Listke za maše boste veroučenci dobili tudi pri nas. Po maši pristopite v zakristijo.
Pri glavnih vratih so na voljo pisemske ovojnice z listki, kamor lahko zapišete imena rajnih, katere priporočate v mesecu novembru v molitev in daritev sv. maše. Tako izpolnjene ovojnice položite v košarico na oltar sv. Antona, oziroma v kapeli sv. p. Pij.

S prehodom iz letnega na zimski čas je popoldanska sv. maša ob 17.00
Liste za maše boste veroučenci dobili tudi pri nas. Po maši pristopite v zakristijo.
Pri glavnih vratih so na voljo pisemske ovojnice z listki, kamor lahko zapišete imena rajnih, katere priporočate v mesecu novembru v molitev in daritev sv. maše. Tako izpolnjene ovojnice položite v košarico na oltar sv. Antona, oziroma v kapeli sv. p. Pij.

1 2

Sv. Frančišek

V petek, 4. oktobra praznujemo praznik našega redovnega ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega.

Mnogi ga prištevajo med največje svetnike vseh časov, za prenovitelja Cerkve, spoštujejo ga verni in neverni. Njegov duh veje tudi v sedanji, pokoncilski in sinodalni prenovi.

Središče Frančiškovega življenja je bil Kristus, njemu je želel biti čim bolj podoben. Njegov sodobnik Tomaž Čelanski pravi o njem: “Po mojem mnenju je bil Frančišek najsvetejši odsev svetosti Gospoda in njegove popolnosti.”

Slide 2

Kapucinska knjižnica v Škofji Loki

Ogled knjižnice in stalne razstave Škofjeloškega pasijona je možen ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9h do 14h, ostale dni po dogovoru.

Vstopnina vodenega ogleda razstave:
odrasli: 2 EUR, šole: 1,5 EUR
tel. knjižnice: 04/506-30-05

Stalna razstava o Škofjeloškem pasijonu

V času katoliške prenove v 17. stoletju so škofje vabili kapucine, kot nosilce »nove, evangeljske pridige«, neposredne pobude za ustanavljanje samostanov pa so največkrat prišle od prebivalcev mest.

Prvi samostan so ustanovili 1591 v Gorici, v Ljubljano so prišli 1606, potem pa v vrsto slovenskih mest (Celje 1609, Maribor 1613, Radgona, Trst in Krmin 1617, Ptuj 1623, Beljak 1629, Sv. Križ pri Ajdovščini 1637, Kranj in Krško 1640, Celovec 1646, Gradišče ob Soči 1650, Novo mesto 1658) in Škofja Loka. Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so skušali to skrivnost približati tudi vernikom. V Škofji Loki so táko procesijo verjetno prvič uprizorili leta 1713, ko je bila posvečena cerkev sv. Ane. Zadnjič so jo v prvotni obliki pripravili leta 1768.

Leta 1999, 2000 in 2009 je bil Škofjeloški pasijon znova uprizorjen. Škofjeloški pasijon odmeva danes tudi v umetnosti. Ločan Vinko Mohorčič ga je upodobil v bakrenih reliefih. Nazorno predstavitev Škofjeloškega pasijona pa je na panojih z besedo in sliko pripravilo tudi Muzejsko društvo Škofja Loka. Oboje je na ogled v prostorih knjižnice.

1 2 3 4