Stalna razstava o Škofjeloškem pasijonu

V času katoliške prenove v 17. stoletju so škofje vabili kapucine, kot nosilce »nove, evangeljske pridige«, neposredne pobude za ustanavljanje samostanov pa so največkrat prišle od prebivalcev mest.

Prvi samostan so ustanovili 1591 v Gorici, v Ljubljano so prišli 1606, potem pa v vrsto slovenskih mest (Celje 1609, Maribor 1613, Radgona, Trst in Krmin 1617, Ptuj 1623, Beljak 1629, Sv. Križ pri Ajdovščini 1637, Kranj in Krško 1640, Celovec 1646, Gradišče ob Soči 1650, Novo mesto 1658) in Škofja Loka. Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so skušali to skrivnost približati tudi vernikom. V Škofji Loki so táko procesijo verjetno prvič uprizorili leta 1713, ko je bila posvečena cerkev sv. Ane. Zadnjič so jo v prvotni obliki pripravili leta 1768.

Leta 1999, 2000 in 2009 je bil Škofjeloški pasijon znova uprizorjen. Škofjeloški pasijon odmeva danes tudi v umetnosti. Ločan Vinko Mohorčič ga je upodobil v bakrenih reliefih. Nazorno predstavitev Škofjeloškega pasijona pa je na panojih z besedo in sliko pripravilo tudi Muzejsko društvo Škofja Loka. Oboje je na ogled v prostorih knjižnice.

Frančiškov svetni red

Sv. Frančišek Asiški (1182-1226) je ustanovil po navdihnjenju Svetega Duha tri redove: prvi red (minoriti, frančiškani, kapucini), drugi red (klarise – po sv. Klari Asiški) in tretji red (za kristjane v svetu). Zato se je Frančiškov svetni red (OFS) dolga stoletja imenoval »Tretji red sv. Frančiška«, njegovi pripadniki pa »tretjeredniki«.

Po 2. vatikanskem koncilu, v zadnjih 30-ih letih, so nastala v Cerkvi mnoga gibanja. Ker so se pojavila v dinamični kulturi, so tudi sama dinamična, tako da lahko odgovarjajo na vprašanja današnjega kristjana, pa tudi na vprašanja sveta. Frančiškov svetni red pa živi že 750 let.

V Frančiškovem času in neposredno po njem se imenujejo sestre in bratje, ki živijo po zgledu sv. Frančiška, pa kljub temu ostajajo v svetu (v svojih družinah in pri svojem delu), »Spokorni bratje in sestre«, pozneje pa »Bratje in sestre tretjega Vodila«.

(Povzeto po: https://www.ofs.si)

Frančiškov svetni red deluje tudi pod okriljem oziroma duhovnim spremljanjem bratov kapucinov v Škofji Loki. Družina Frančiškovih sester in bratov ima okoli 50 članov. Veže jih Vodilo, katerega izhodišče je: »Živeti evangelij po zgledu sv. Frančiška.«

Družina se srečuje enkrat mesečno, in sicer vsak četrti četrtek v mesecu, ter občasno na različnih dogodkih in duhovnih obnovah. Enkrat mesečno pripravijo slavljenje pred Najsvetejšim, v Župniji sv. Jakoba imajo vsak drugi četrtek molitev pred Najsvetejšim za mlade, vsak mesec 27. se povežejo v molitev vseh Frančiškovih bratov in sester za mir … z molitvijo in delom po svojih močeh pomagajo bratom kapucinom.

Kdor bi želel o delovanju OFS izvedeti več, se lahko obrne na predsednika krajevnega bratstva Škofja Loka Aleš Murna: 041 503 206.

Družina OFS je iskreno vesela vsakega novega člana!

Božji grob v postnem času 2025

V kapeli sv. Frančiška je postavljen Božji grob, ki nas spremlja v letošnjem postnem času. Vzemite si zgibanko z razlago in vabljeni vsako postno nedeljo k večerni sv. maši, pri kateri bomo prisluhnili razlagi njegovega pomena in simbolike.

Zgibanka o Božjem grobu (PDF, 1 Mb)

Video posnetek razlage

1. Pot zaveze

2. Pot srca – Faraon zakrkne srce

3. Pot srca – Triceps srca (vera, upanje in ljubezen)

4. Pot grobov

5. Pot iz zemeljskega v nebeški Jeruzalem

6. Pot zakramentov