Izšla je 2. številka Frančiškovega prijatelja v letu letu 2018 - z naslovom

USTVARJALNOST

 

Dosegljiva je tudi v PDF formatu.

 

Frančiškov prijatelj je revija, ki jo štirikrat letno izdajamo bratje kapucini, in se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki.

 

Če se želite naročiti nanj, pišite na matej@rkc.si

Izšla je 1. številka Frančiškovega prijatelja v letu letu 2018 - z naslovom

VZGOJA

 

Dosegljiva je tudi v PDF formatu.

 

Frančiškov prijatelj je revija, ki jo štirikrat letno izdajamo bratje kapucini, in se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki.

 

Če se želite naročiti nanj, pišite na matej@rkc.si

Spoštovani!

Lansko leto je bilo za nas brate kapucine leto provincijskega kapitlja in zato tudi leto sprememb. V Kančevcih je prišlo do spremembe. Dosedanji voditelj Doma duhovnosti br. Primož Kovač, je bil poslan v novo bratstvo, v Celje, kjer je postal hišni predstojnik – gvardijan. V Kančevce pa sem bil poslan br. Stane Bešter in postavljen za novega voditelja Doma. Poleg mene je nanovo v Kančevcih tudi br. Gregor Rehar iz Vipave, ki je prišel iz Vipavskega Križa, kjer je kot brat laik gradil bratstvo z molitvijo, duhovnim življenjem in najrazličnejšimi deli v samostanu. Še posebej pa se je dolga leta udejstvoval v dekanijski in škofijski Karitas. V Kančevcih pa sta od prej br. Milan Kvas, provincijski vikar in ekonom in br. Jurij Štravs, ki vodi župnijsko pastoralo v župniji Kančevci. Prvič v zgodovini Kančevcev je tukaj štiričlansko bratstvo. Skupaj molimo in skupaj tudi opravljamo duhovno poslanstvo v Domu, v župniji in po možnostih tudi širše v škofiji in Cerkvi na Slovenskem.

Hvaležni smo za vse naše predhodne brate, ki so delovali med vami in prispevali, da sta danes Dom in župnija to, kar sta. Še posebej smo hvaležni br. Primožu Kovaču, ki je polnih devet let uspešno vodil Dom duhovnosti in skrbel za bogat program in odmevne goste. V predpreteklem letu se je od nas poslovil br. Gabrijel. Z velikim zanimanjem je spremljal dogajanje v domu, za vse udeležence veliko molil in prepričani smo, da to dela tudi sedaj z večnosti.

Novo leto je pred nami. Nadaljujemo dosedanja prizadevanja in želimo na njih graditi naprej. Vsem, ki nas boste obiskali in se udeležili katerega od programov, želimo, naj vas ti usposabljajo, da boste vaše domove čim bolj spreminjali v kraje sprejetosti, dobrohotne pozornosti do najbližjih, potrpežljivosti, hvaležnosti, služenja, veselja. Naj vsakdo postaja čim bolj verodostojen žarek Božjega usmiljenja (ljubezni) v vaših domovih in okolju, kjer živite.

Tudi tokrat vas želimo povabiti in pritegniti k spodbudi, ki smo jo bratje kapucini posredovali pred 13 leti, ko smo v Sloveniji obhajali leto poklicanosti. Z njo želimo pokazati na dve temeljni poklicanosti: družina ali duhovni poklic. Sprašujemo: ali sta ti dve izbiri nekaj dragocenega, pomembnega in v današnjem času potrebnega? Seveda! Današnji čas naravnost kliče k delu za dobre družine in nove duhovne poklice, kar pomeni boljšo prihodnost za družbo in Cerkev.

Si morda pripravljen kaj narediti za to, da bi bilo med nami veliko dobrih družin in dovolj duhovnih poklicev? Če se sprašuješ, kaj pa lahko za to naredim, vabimo, da se nam pridružiš, ko kličemo k Bogu, naj bo v naših družinah razumevanje, spoštovanje; naj bodo kraji za odraščanje otrok v zrele odrasle osebe, naj bodo duhovniki, redovniki in redovnice prinašalci Boga med nas; naj se mladi usposobijo za svoje poslanstvo, ki jim ga namenja Bog. To delamo z naslednjo oblike molitve: eno desetko rožnega venca, in sicer:

v ponedeljek: ki si ga Devica rodila,
v torek: ki je za nas težki križ nesel,
v sredo: ki je Svetega Duha poslal,
v četrtek: ki je oznanjal božje kraljestvo,
v petek: ki je za nas križan bil,
v soboto: ki si ga Devica v templju darovala,
v nedeljo: ki je od mrtvih vstal.

Njim pridajamo še tole Frančiškovo molitev:

»O vzvišeni in veličastni Bog,
razsvetli temine mojega srca;
daj mi pravo vero,
trdno upanje,
popolno ljubezen,
globoko ponižnost,
razumnost in spoznanje,
da se bom držal-a tvojih zapovedi. Amen.«

Prepričani smo, da tudi s ponavljanjem te molitve, lahko ustvarjamo okolje za dobre družine in duhovne poklice. Veseli bomo, če nam sporočiš, da se nam pridružuješ.

V Domu vas bomo z veseljem pričakali štirje bratje kapucini. Dva sta ostala še od prej, br. Milan in br Jurij. Pridružila pa sva se br. Stane in br. Gregor.

Znova se oziramo k Bogu s prošnjo, naj nam in vsem udeležencem programov in obiskovalcem nakloni blagoslovljeno dogajanje v Domu, naj nas razsvetljuje pri delitvi duhovnih dobrin, nas varuje in napolnjuje z veseljem in hvaležnostjo za vse, kar bomo prejeli.

Mir in dobro.

br. Stane, br. Milan, br. Jurij, br. Gregor in sodelavci

Izšla je 4. številka Frančiškovega prijatelja v letu letu 2017 - z naslovom

VZOR

 

Dosegljiva je tudi v PDF formatu.

 

Frančiškov prijatelj je revija, ki jo štirikrat letno izdajamo bratje kapucini, in se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki.

 

Če se želite naročiti nanj, pišite na matej@rkc.si

Sporočamo, da je v noči na god sv. Miklavža, 6. 12. 2017, v celjski bolnišnici k Očetu odšel naš br. kapucin Robert Podgoršek.

Pogreb bo v torek 12. decembra 2017 v Celju. Ob 12:30 sveta maša v župnijski cerkvi sv. Cecilije v Celju, ki jo bo daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po maši so predvideni govori v cerkvi, ob 14:00 pa odhod izpred cerkve na Mestno pokopališče Celje, kjer bo zadnje slovo.

 

Od ponedeljka, 11. 12., od 16:00 naprej bo ležal v naši cerkvi na Bregu v Celju.

 

Kapucin, br. Robert Podgoršek se je rodil v Mariboru na Studencih 3. julija 1940 in bil krščen kot Slavko v župniji sv. Jožefa, 13. julija istega leta. Po končani osnovni šoli je ob priljubljenem kaplanu br. Metodu Jeršinu zaslišal Božji klic. Dva razreda srednje šole je končal na kapucinski gimnaziji v Osijeku na Hrvaškem, nato pa vstopil k bratom kapucinom v noviciat. Po enoletnem uvajanju v redovno življenje je 10. 8. 1958 naredil prve zaobljube in dokončal gimnazijo v Zagrebu. Po odsluženem vojaškem roku je nadaljeval s študijem teologije v Ljubljani. 17. 9. 1963 je izpovedal večne zaobljube v redu manjših bratov kapucinov, 29. 6. 1966 pa bil v mariborski stolnici posvečen v duhovnika.

Sprva je bil provincijski tajnik, kmalu (1970) pa je nastopil službo župnika pri sv. Ceciliji v Celju, kjer je ostal do leta 1988, ko je bil poslan za izseljenskega duhovnika v Švico. Po 14 letih dela med zdomci se je vrnil v domovino in do 2015 leta domoval v Škofji Loki. Zaradi zdravstvene nege po težki bolezni je bil začasno preseljen v oskrbo Doma sv. Jožefa v Celju.

Br. Robert je bil povsod, kamor je bil poslan, zelo priljubljen. Klub dolgotrajni bolezni se je na svoje duhovniško delo vedno skrbno pripravljal in ljudje so ga radi poslušali. Bil je dober pevec in organizator, predvsem pa vesel in srčen človek, ki je vsakega sprejel kot oče. Kot velik častilec sv. Pija iz Pietrelcine je v Škofjo Loko prinesel njegove relikvije in širil pobožnost njemu na čast. Naj mu sveti Pij izprosi večni mir in veselje pri Gospodu!