Današnja misel
“Biti v Božji navzočnosti samo zato, da bi mu z močjo volje izpovedali, da smo njegovi služabniki, je nadvse sveto, prevzvišeno, nadvse čisto in nadvse popolno.”
(Epist. III, str. 989)
08. februarja
Prejšnje misli
“Ko v molitvi lahko govoriš z Gospodom, mu govori in ga hvali; če mu zaradi neomikanosti ne moreš govoriti, naj ti ne bo odveč, da si na Gospodovih poteh, ustavi se v sobi, namenjeni dvorjanom, in ga počasti. On, ki bo videl, bo vesel tvoje navzočnosti, podpiral bo tvoj molk in še enkrat boš potolažena, ko te bo prijel za roko.”
(Epist. III, str. 982)
07. februarja
“Bodite vztrajni v molitvi in v premišljevanju. Pravite mi, da ste že začeli. O, Bog, kako velika tolažba je to za očeta, ki vas ljubi podobno kakor svojo lastno dušo! Čedalje bolj napredujte v svetem izpolnjevanju ljubezni do Boga. Vsak dan je nekaj stkite; bodisi ponoči, ob slabotni luči svetilke in med nemočjo in nerodovitnostjo duha; bodisi podnevi, v veselju in v slepeči razsvetljenosti duše.”
(GF, 173)
06. februarja
“S preučevanjem knjig Boga iščemo, s premišljevanjem ga najdemo.”
(AdFP, 547)
05. februarja
“Molitev je najboljše orožje, ki ga imamo; je ključ, ki odpira Božje srce. Jezusu moraš govoriti tudi s srcem, ne samo z ustnicami; še več, v nekaterih okoliščinah mu moraš govoriti samo s srcem.”
(CE, 40)
04. februarja
“Moli in upaj: ne vznemirjaj se. Vznemirjanje ne koristi ničemur. Bog je usmiljen in bo uslišal tvojo molitev.”
(CE, 39)
03. februarja
“Hočem biti le ubogi brat, ki moli … Bog vidi madeže tudi na angelih, kaj šele na meni!”
(T, 58)
02. februarja
“Molitev je izlitje našega srca v Božje srce … Dobra molitev gane Božje srce in ga čedalje bolj vabi, naj nas usliši. Ko molimo k Bogu, skušajmo izliti vso svojo dušo. Ko ga obdajajo naše molitve, nam more priti na pomoč.”
(T, 74)
01. februarja
“Ne smem dovoliti, da bi šel mimo prvi mesec v letu, ne da bi prinesel tvoji duši, o moja predraga hči, pozdrav moje duše in ti čedalje močneje utrjeval gotovost o naklonjenosti, ki jo moje srce goji do tvojega srca, kateremu nikoli ne preneham želeti vsakovrstnih blagoslovov in duhovne sreče. Toda, moja dobra hči, to ubogo [srce] ti nadvse živo priporočam: skrbi, da bo od dne do dne čedalje bolj ljubo našemu premilemu zveličarju, in stori tako, da bo to leto bolj rodovitno od prejšnjega, ki si ga preživela v dobrih delih, kajti ko leta minevajo in se približuje večnost, je treba podvojiti pogum in dvigniti našega duha k Bogu ter mu z večjo prizadevnostjo služiti v vsem, k čemur nas zavezujeta naša krščanska poklicanost in zaobljube.”
(Epist. III, str. 485 in dalje)
31. januarja
“Ne želim si nič drugega kot umreti ali ljubiti Boga: ali smrt ali ljubezen; kajti življenje brez te ljubezni je slabše od smrti: to bi bilo zame bolj neznosno od sedanjega življenja.”
(Epist. I, str. 841)
30. januarja
“Do odrešenja ne moremo priti, ne da bi prečkali viharno morje, kjer nam vedno grozi poguba. Kalvarija je gora svetih; toda od tam vodi pot na neko drugo goro, ki se imenuje Tabor.”
(Epist. I, str. 829)
29. januarja
“Dokler se bojiš, ne boš grešil.” “Že mogoče, oče, toda hudo trpim.” “Gotovo trpimo, vendar je treba zaupati, obstaja strah božji in Judežev strah. Zaradi prevelikega strahu delamo brez ljubezni in zaradi pretiranega zaupanja ne upoštevamo in se ne bojimo nevarnosti, ki jo moramo preseči. Z roko v roki morata hoditi skupaj kakor brat in sestra. Tako moramo vedno ravnati; če se namreč zavemo, da nas je strah ali da se preveč bojimo, se moramo zateči k zaupanju, če pa pretirano zaupamo, je potrebno nekoliko strahu, kajti ljubezen teži k ljubljeni stvari, vendar je pri napredovanju slepa, ne vidi, toda sveti strah jo razsvetljuje.”
(AdFP, 548)
28. januarja
“Spomni se, da mati na začetku uči lastnega otroka hoditi, tako da ga podpira, toda ta mora pozneje hoditi sam; zato moraš razmišljati s svojo glavo.”
(AdFP, 555)
27. januarja