Bratje Kapucini


Romanje za mlade v Assisi

Program v Domu duhovnosti
Kančevci v letu 2017

20. nedelja med letom (A) - Kanaanska žena je začela vpiti

20. navadna nedelja (A) - Gospodov dan z Besedo

Naše knjige
Uredi oz. spremeni to novico18.8. goduje: Blaženi mučenci iz časa francoske revolucije (1794)
Objavljeno: 9.9.2011

Blaženi kapucinski mučenci iz francoske revolucije

Godujejo 18. avgusta

Dne 1. oktobra 1995 je papež prištel med blažene še tri kapucinske brate, mučence iz francoske revolucije.

Ker niso hoteli priseči pri protiverski ustavi, so bili vsi trije obsojeni na deportacijo v kazensko kolonijo v francosko Gvajano v Južno Ameriko. Ker so bili iz raznih krajev Francije, so morali skupaj z drugimi hoditi peš 2 - 4 tedne do pristanišča Rochefort. Na poti so bili vklenjeni in nečloveško se je z njimi postopalo. V Rochefortu so vse vkrcali na ladjo . jadrnico za sužnje “Deux associes - Dva zaveznika”, kjer so z njimi še slabše ravnali. Vsi trije naši blaženi mučenci - kot sploh večina kaznjencev - so že med potjo v Gvajano umrli; Najstarejši med njimi p. Janez Alojz je umrl najprej že maja, druga dva pa v avgustu. Dva sta bila pokopana na otoku Aix, tretji na otoku Madame.

 

bl. JANEZ LUDOVIK LOIR IZ BESANSÇONA (1720-1794)
duhovnik, mučenec
 
Med 800 duhovniki in redovniki, ki so bili na zloglasnih “Rochefortskih pontonih” pri otoku Aixu leta 1794, je bilo tudi 22 kapucinov. Ker niso hoteli priseči na protiversko ustavo, so bili obsojeni na deportacijo v kazensko kolonijo v francosko Gvajano - v Južno Ameriko. Prevoz so jim preprečevale angleške jadrnice, ki so nenehno križarile pred francosko obalo. Tako večina kaznjencev ni prišla tja, tudi nobeden od treh kapucinov mučencev. Janez Pavel II je 1. oktobra 1995 potrdil za mučeniško smrt 65 takih žrtev, med njimi tudi treh kapucinov. Za njihov god je določil 18. avgust.
Med njimi je bil prvi 61 letni Janez - Alojzij Loir iz Besansçona. Rodil se je 1. marca 1720 v Besansconu kot šesti izmed osmih otrok v bogati francoski družini. Kot dvajsetletni je stopil v kapucinski red. Večino svojih redovniških let je preživel v Lyonu, kjer je bil vsaj dvakrat tudi predstojnik. Nerad je sprejel to službo, češ da je prišel v samostan služit, ne pa vladat. Zelo je ljubil uboge in preprosto ljudstvo. Bil je zelo goreč apostol in je spreobrnil veliko ljudi iz vseh slojev.
Bil je že 74 let star, ko so francoski revolucionarji zahtevali od vseh duhovnikov, da morajo dati odpadniško prisego na francosko ustavo. Ker naš pater tega ni hotel storiti, je zbežal k sorodnikom na grad. Ko so ga odkrili, so ga zaprli v Moulins k ostalim 66 duhovnikom. Od tam so aprila 1794 vse poslali v pristanišče Rochefort, kjer sta bili dve jadrnici za sužnje privezani ob morsko obalo. Na vsaki je bilo po 400 obsojencev.
Življenje na ladji je bilo grozljivo, pravo “lagersko” življenje. Ladja je bila natrpana z obsojenci kakor sod s sardinami. Ena umazana porcija je služila za kosilo desetim zapornikom, ki so stoje in v gneči jedli brez krožnika, pribora in kozarca. Imeli so le eno žlico iz pušpana. Umirali so od lakote, brez zdravil, z največjimi higijensko-sanitarnimi problemi, ob grobih žalitvah mornarjev. Noč je bila zanje pravi pekel. To mnoštvo ljudi - med njimi mnogi stari in bolni - se je stiskalo v podpalubju. Od časa do časa so spuščali nanje paro, da so se potili in kašljali, potem pa so morali takoj ven na mraz. Tudi moliti niso smeli skupaj naglas.
Med temi trpini se je nahajal tudi naš p. Janez - Alojzij. Ohranil je svoj vedri značaj in s tem vlival pogum svojim tovarišem. Rad je tudi na tiho pel in s tem sebi in drugim lajšal trpljenje. Vendar tudi on, star 74 let, ni mogel dolgo prenašati teh peklenskih razmer na ladji. Kmalu je klonil. Dne 19. maja 1794 zjutraj so tega moža molitve našli mrtvega, na svojem mestu na kolenih in s sklenjenimi rokami. Nihče ni vedel, da je bil bolan, tako potrpežljivo je vse prenašal. P. Janez - Alojzij je bil prvi od 22 kapucinov, ki so umrli na tej ladji.
 
 
bl. PROTAZIJ BOURDON IZ SEEZA (1747-1794)
duhovnik, mučenec
 
Na isti zloglasni ladji “Deux Associés - dva zaveznika”, kakor je umrl p. Janez - Alojzij, se je nahajal tudi p. Protazij Bourdon. Rodil se je 3. aprila 1747 v dobro stoječi družini. Oče je bil kolar. Dobra krščanska vzgoja ga je kot dvajsetletnega privedla med kapucine v Bayeux. Leta 1775 je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v raznih samostanih. Bil je zelo spoštovan zaradi svojega obširnega znanja. Leta 1789 je bil provincialov tajnik in gvardijan v Sotteville blizu Rouena.
Ob koncu avgusta 1791 so revolucionarji naredili pretres samostana. Zahtevali so prisego na ustavo. Vsa samostanska družina je to odklonila, zato je bila 26. avgusta 1791 izgnana iz samostana in postavljena na cesto.
P.Protazij je hotel uiti pregnanstvu in se je skrivaj nastanil pri nekem gospodu. Redno je tudi skrivaj maševal. Ni čudno, da so p. Protazija odkrili zaradi njegove verske vztrajnosti in so ga 10. aprila 1793 prijeli in zaslišali. Listina o tem zaslišanju je še ohranjena. P. Protazij je izpovedal, da zavrača prisego, da hoče še naprej živeti redovno življenje in da ne bo za nobeno ceno izdal drugih oseb. Pri hišni preiskavi so našli neka pisma in knjige, zaradi katerih so ga zaprli v bivše semenišče, ki je tedaj služilo za zapor. Po razsodbi 10. januarja 1794 pa je bil obsojen na izgon v francosko Gvajano, zato ker je maševal in hranil sumljivo literaturo.
Dne 9. marca 1794 so ga odpeljali iz Rouena v Rochefort, kamor je prišel 12. aprila. Pri osebni preiskavi so mu vzeli uro in neko škatlo (verjetno evharistično kustodijo) in 1303 franke. Vkrcali so ga na omenjeno ladjo, kjer je doživljal usodo drugih zapornikov.
Po štirih mesecih tega groznega življenja na ladji je p.Protazij ponoči med 23. na 24. avgustom 1794 umrl zaradi nalezljive bolezni, verjetno tifusa. Star je bil 47 let.
Nekdo, ki ga je preživel, je dal pozneje o njem tole izjavo: “P. Protazij je bil zelo zaslužen redovnik. Lahko bi poveličeval njegove iniciative v prid odpeljanih bratov, kot tudi njegove fizične in moralne sposobnosti, zlasti še njegovo trdnost v veri, razsodnost, uravnovešenost, urejenost in vse druge krščanske in redovne kreposti.”
 
 
bl. SEBASTIJAN IZ NANCYJA  (1749-1794 )
duhovnik, mučenec
 
Med 547 žrtvami na “Rochefortskih pontonih” in med 65 mučenci francoske revolucije, ki so bili razglašeni za blažene, se nahaja tudi kapucin p. Sebastijan Francois iz Nancyja. 
Frančišek se je rodil 17. 1. 1749 v Nancyju. Oče je bil izvrsten , dobro stoječ mizar. 
Frančišek je kmalu in dobro spoznal kapucine, saj so imeli v mestu samostan že od l. 1593. in je njihova cerkev služila do l. 1770 za župnijsko cerkev. V tem samostanu so se opravljali tudi prov. kapitlji, tu je bila tudi predilnica za volno za potrebe kapucinov vseh 28 samostanov lorenske province. Apostolska gorečnost in velika karitativna dejavnost v prid ubogim je naredila kapucine zelo priljubljene. 
Ko je bil Frančišek star 19 let je stopil v njihov noviciat. Po duhovniški posvetitvi je deloval v raznih samostanih; največ je hodil na pomoč po župnijah. 
Ko je l. 1789 izbruhnila francoska revolucija, je bil v samostanu  v Epinalu. Po zavrnitvi prisege je bil samostan razlaščen, bratje pa so odšli v drug samostan. Ko je bil tudi ta razlaščen, so morali bratje v zapor v Nancy, nato pa aprila 1794 po 4 tedenskem mučnem potovanju v Rochefort, kamor so prišli 28. aprila. Tu so jih vkrcali na zloglasno ladjo Deux - Associes.
Tu je spoznal p. Sebastijan, da je prišel v ujetništvo umirajočih. Dnevno so naložili 10-12 umrlih na čoln in jih prepeljali na morsko obalo otoka Aix in zakopali v pesek, brez molitve in križa. Tolažila jih je misel: Bog je povsod pričujoč, kjerkoli bomo ležali, tam bomo vstali od mrtvih. P. Sebastjan je začel še več moliti. 
O p. Sebastijanu imamo lepo pričevanje preživelih:
“Ta sveti redovnik je užival med nami edinstveno spoštovanje zaradi svoje izredne pobožnosti in kreposti. Nenehno je molil, zlasti v svoji posledni bolezni. Nekega dne smo ga videli s prekrižanimi, dvignjenimi rokami v znamenju križa in odprtimi usti. Nismo bili zaradi tega posebej pozorni, ker smo ga tako videli pogosto. Čez pol ure pa se nam je zazdelo nenavadno, kako more vztrajati v tako težkem stanju tako dolgo, zlasti ker se je ladja zaradi nemirnega morja zelo nagibala. Ko smo se dotaknili njegove postave, smo videli, da je že pred več urami umrl. Poklicali smo mornarje, Začul se je krik začudenja in solze so bile na njih licih. Nekaj mornarjev je sklenilo, da bodo postali spet verni.” Bilo je to 10. avgusta 1794. Da, to je bil p. Sebastijan, mož molitve!
 


Glej tudi...

Zadnjih  5   10   20   50 novic.
Uredi oz. spremeni to novicoNovomašnik bod' pozdravljen!
Objavljeno: 1.7.2017

Bratje se Bogu zahvaljujemo, da je v duhovništvo poklical tudi našega br. Luka, ki je bil 29. 6. 2017 posvečen v duhovnika.

Novo mašo bo obhajal v nedeljo, 2. julija 2017 ob 14h v domači župnijski cerkvi sv. Mihaela na Blokah. Lepo vabljeni!

Vabimo tudi k molitvi za br. Luka in druge letošnje novomašnike.
 
Nebeški Oče,
pri zadnji večerji je tvoj Sin apostolom zaupal službo duhovništva. Vedno znova jim pridružuješ novih delavcev v svojem vinogradu.
Tako tudi letos naklanjaš Cerkvi na Slovenskem novih delivcev svetih skrivnosti. S svojim ljubeznivim pogledom si se ozrl na našega brata Luka, ki je v globini svojega srca začutil tvoje povabilo, naj postane tvoj duhovnik.
 
Jezus, dobri pastir, prosimo te zanj in za vse letošnje novomašnike; ohrani jih v zavetju svojega Srca, da ti bodo zvesto in z veseljem služili.
Posvečuj jih, da bodo verovali, kar bodo brali; učili, kar bodo verovali; živeli, kar bodo učili. Ohrani njihova srca čista in sveta. Naj rastejo v ljubezni do tebe, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
 

Uredi oz. spremeni to novicoNova številka Frančiškovega prijatelja - 2017/2 - Mladost
Objavljeno: 30.6.2017

Izšla je 2. številka Frančiškovega prijatelja v letu letu 2017 - z naslovom
MLADOST
 
Dosegljiva je tudi v PDF formatu.
 
Frančiškov prijatelj je revija, ki jo štirikrat letno izdajamo bratje kapucini, in se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki.
 
Če se želite naročiti nanj, pišite na matej@rkc.si

Uredi oz. spremeni to novicoRomanje za odrasle v San Giovani Rotondo 2017
Objavljeno: 18.5.2017

ROMANJE V SAN GIOVANNI ROTONDO,  19. – 23. avgust 2017

Bratje kapucini vabimo na romanje k svetemu patru Piju v San Giovanni Rotondo, v njegov rojstni kraj Pietrelcino in k sv. nadangelu Mihaelu na goro Gargano.

Okviren program:

1. dan:odhod v soboto, 19. avgusta 2017 ob 4.00 iz Štepanje vasi, Ljubljana, po avtocesti do Razdrtega, nato po Vipavski dolini, preko Vrtojbe v Italijo (po poti se bomo ustavljali za vstop na avtobus); postanek ob avtocesti in kosilo iz popotne torbe; postanek popoldne v Lancianu (kraj evharističnega čudeža), maša; nadaljevanje potovanja, prihod v San Giovanni Rotondo in nastanitev v Centru accoglienza.

2. dan (20. avgust): San Giovanni Rotondo: obisk prvotne samostanske cerkve, samostana in muzeja, cerkve Santa Maria delle Grazie, nove cerkve sv. Pija, kripte in groba sv. Pija ter ogled mozaikov jezuitskega patra Marka Ivana Rupnika in sodelavcev Centra Aletti, sveta maša v kapucinski cerkvi. Opoldne odmor in kosilo iz popotne torbe; popoldne križev pot; po večerji obisk groba sv. Pija, osebna molitev in možnost za sveto spoved.

3. dan (21. avgust):  Obisk Pietrelcine, Pijevega rojstnega kraja. Popoldne povratek v San Giovanni Rotondo. Po večerji obisk groba sv. Pija, osebna molitev in možnost za sveto spoved.

4. dan (22. avgust):  Romanje k sv. Mihaelu na Monte Gargano: obisk in ogled svetišča, maša; opoldanski odmor s kosilom iz popotne torbe. Popoldne povratek v San Giovanni Rotondo. Po večerji obisk groba sv. Pija, osebna molitev in možnost za sveto spoved.

5. dan (23. avgust): po zajtrku povratek; postanek v Loretu, znamenitem Marijinem božjepotnem kraju, maša; kosilo iz popotne torbe; obisk sv. Leopolda Mandića v Padovi; nato povratek domov v poznih večernih urah.

Voditelji romanja: br. Miha Sekolovnik, br. Stane Bešter, br. Pavel Košir.

Stroški romanjaz vožnjo in nastanitvijo kot polpenzion: večerja, spanje in zajtrk in turističnim zavarovanjem:

- za 4 osebe v štiriposteljni sobi: 260 € na osebo; - za 3 osebe v triposteljni sobi: 270 € na osebo; - za dve osebi v dvoposteljni sobi: 290 € na osebo ; - za eno osebo v enoposteljni sobi: 310 €. Ob prijavi napišite, v kateri sobi želite prenočevati; lahko tudi, s kom želite biti v sobi skupaj.

Vse dni romanja si sami poskrbite kosilo iz popotne torbe.

Prijave sprejema br. Stane Bešter, Mekinčeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijavite se lahko TUKAJ.

Lahko pa tudi na e naslov: stane.bester@rkc.si ali po navadni pošti. Ob prijavi navedite naslednje podatke: Ime in priimek, naslov, rojstne podatke, e-pošto in telefon, v kateri sobi želite prenočiti (enoposteljna, dvoposteljna, triposteljna ali štiriposteljna) in kraj vstopa na avtobus (Štepanja vas, Lom, Postojna OMV, Ajdovščina, Vrtojba. Ob prijavi vplačate akontacijo 100 €, celotni znesek pa poravnajte do vključno 16. avgusta 2017, na TRR 0214 – 0128 1458 462 (Stane Bešter, Mekinčeva ulica 3, 1000 Ljubljana), sklic številke datuma pologa s pripisom: romanje v San Giovanni Rotondo.  Za romanje potrebujete osebno izkaznico ali potni list in potrdilo o zdravstvenem zavarovanju za tujino – Evropo. Pred samim romanjem vam bomo poslali še nekaj kratkih navodil.

Za morebitne dodatne informacije lahko pokličete na 041-840-897.

Z veseljem pričakujemo romanje in srečanje z Vami in Vas v Gospodu lepo pozdravljamo, mir in vse dobro.            

br. Stane Bešter, br. Miha Sekolovnik, br. Pavel Košir


Uredi oz. spremeni to novicoNovo vodstvo Slovenske kapucinske province
Objavljeno: 11.5.2017

Slovenski bratje kapucini, zbrani na 17. rednem provincialnem kapitlju v Kančevcih, smo 11. 5. 2017 izvolili novo vodstvo Slovenske kapucinske province in sicer:

br. Vlado Kolenko, provincialni minister
br. Milan Kvas, provincialni vikar
br. Primož Kovač, 2. svetovalec
br. Matej Nastran, 3. svetovalec
br. Jože Smukavec, 4. svetovalec

Novemu vodstvu želimo veliko blagoslova pri njegovem poslanstvu vodenja province v prihodnjih 3 letih.


Uredi oz. spremeni to novicoProvincialni kapitelj 2017
Objavljeno: 8.5.2017
 
Bratje kapucini v Domu duhovnosti v Kančevcih od 8. do 11. maja obhajamo 17. redni provincialni kapitelj. To je dogodek na katerem se bratje zberemo vsake tri leta.
V molitvenem duhu pod vodstvom Svetega Duha razmišljamo o našem preteklem delu in se trudimo prepoznavati znamenja časa za jutri. Skupaj razmišljamo, se pogovarjamo in sprejemamo sklepe za našo prihodnost.
 
Izvolili bomo tudi novo vodstvo (provinciala, njegovega namestnika in svetovalce). 
 
Svoje delo priporočamo v molitev tudi vam.
 


Uredi oz. spremeni to novicoDuh dela - pomlad 2017
Objavljeno: 19.4.2017

Bratje kapucini vabimo mlade fante na delovno-duhovni tabor, ki bo potekal od 28. aprila do 2. maja 2017, v Vipavskem Križu.
 
Med delom bomo našli čas za druženje, molitev, film, moško duhovnost, počitek... čevapčiče...
 
Informacije in prijave: 
068 644 989

Vtisi po izvedbi programa:

V petek popoldne smo začeli z deli. Zvečer nas je br. Luka uvedel v skrivnost tretje božje osebe. Pripravil je lepo, globoko in moško (kratko) katehezo o Svetem Duhu. 
Sobota je bila delovna. Vendar smo upoštevali tradicijo in ko je odzvonil delo pust, smo odložili orodje. Postorili smo veliko! Zidanje, rezanje grmovja, popravili smo latnek, pokosili travo, sanirali dva štora, ki sta ovirala košnjo, zložili drva... Pod noč pa smo si ogledali film.
 
Nedelja je dan za Gospoda in človeka. Dopoldne smo si privoščili adoracijo, popoldne pa smo šli na izlet na morje.
 
Ponedeljek, 1. maja smo začeli s katehezo o sv. Jožefu popoldne pa nadaljevali s katehezami o sadovih Svetega Duha. Vmes pa pikniki.
Molili smo skupaj z brati. Molitveno bogoslužje je posebno doživetje, poseben čar. Z brati smo si delili vsakdanji kruh pri obedih in sodelovali smo pri svetih mašah.
 
Bog bodi hvaljen, naj tvoj Duh dela še naprej.
 


Uredi oz. spremeni to novicoVelikonočno voščilo 2017
Objavljeno: 16.4.2017

Predragi bratje, velika noč je. Kristus je vstal!

Ta praznični trenutek ni le Njegov, ampak je namenjen vsem nam. Ženam je rekel, naj gredo in povedo učencem, da bo šel pred njimi v Galilejo. Za vsakega od nas je nekje Galileja. A On je tudi nekdo, ki hodi z nami, kot je hodil z učencema na poti v Emavs. Je On, ki je rekel Marti: Jaz sem vstajenje in življenje!

Se spominjate tiste evangeljske strani po Janezu, ko je Jezus obudil Lazarja? Pravi: Lazar, pridi ven!  Verjamem, da v tej veliki noči Jezus govori vsakemu od nas: Brat, pridi ven, iz tvojih žalosti, iz tvoje vdanosti v usodo, iz tvoje osame. Pridi ven, vstani! Hodi s svojimi brati. Ne boj se zavzetega dela, ne boj se delati napake, toda hodi z brati, da bi skupaj gradili Božje kraljestvo.

Bratje, to sporočilo vam namenjam letos in se vam hkrati zahvaljujem za vsa voščila, ki ste mi jih poslali pisno ali po e-pošti. Ne utegnem odgovoriti vsem. Naj prisrčen blagoslov velike noči doseže vse vas iz našega bratstva v generalni kurij. Blagoslovljene velikonočne praznike!

br. Mauro Jöhri, generalni minister manjših bratov kapucinov

Youtube posnetek


Uredi oz. spremeni to novicoVelikonočni pogovor z br. Jožkom Smukavcem v Delu
Objavljeno: 16.4.2017

Bratje kapucini

Na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega, ki je živel v pokorščini, čistosti in brez lastnine, delujejo trije cerkveni redovi: frančiškani, minoriti in kapucini. Kapucini izvirajo iz zadnje delitve frančiškanov v 16. stoletju, še bolj kot pripadniki drugih dveh redov so bili spodbujeni k molitvi, poglobljenemu življenju, odnosu z Bogom in ljudmi, ki so ubogi, bolni, gobavi, razlaga Jože Smukavec. Med frančiškanskimi redovi imajo najmanjše samostane, hkrati pa so še bolj strogi v skromnosti, uboštvu. V Sloveniji je približno 30 kapucinov, v škofjeloškem samostanu jih prebiva pet.

Jože Smukavec ali brat Jožko, kakor mu pravijo, je eden od petih bratov kapucinov, ki prebivajo v škofjeloškem samostanu. Potem ko so doma pričakovali, da bo prevzel kmetijo, sam pa je hotel postati operni pevec ali vrtnar, je sčasoma stopil v objem Boga. Na veliko noč bo med drugim vodil sobotno vigilijo, ki vsako leto pritegne več sto vernikov. Z njim smo se pogovarjali o odpuščanju in skromnosti, pa tudi o tem, kako je po skoraj razvratnem življenju, kakor temu pravi sam, pri 26 letih stopil med Frančiškove brate kapucine. 

Kaj verniki pričakujejo od velike noči, ki velja za največji krščanski praznik?

To je praznik človeka in Boga. Seveda nam je tudi tradicija pomagala, da se dobimo skupaj, se skupaj zahvalimo, blagoslovimo jedi … V temelju pa je to zelo osebna zadeva, saj se vsakdo posebej sreča s svojo smrtjo, s tem, kaj mu jemlje življenje. In to Bog rešuje. Velika noč je zbujenje človeka. Vidim, kako mi Bog ponudi vse, mi pove, da živim in da on živi zame. Te dni ljudje pogosteje prihajajo k spovedi, na pogovore, v soboto pri nas blagoslavljajo praznične jedi, zvečer pa se udeležijo vigilije.

Kako sprejemate te dni ljudi v samostanu?

Ljudje so navajeni, da pridejo k nam bratom kapucinom. Prinesejo težo življenja, pa tudi veselje. Tukaj se deli življenje, ne samo obtoževanje. Tukaj lahko jokamo in se veselimo. To se mi zdi super. Da je lahko človek cel pred Bogom. Ne samo takrat, ko je čisto v »bedu«, zanič, ampak tudi takrat, ko mu je lepo. Pred prazniki in veliko nočjo prihajajo k nam k spovedi.

Kako razumevajoči ste do vernikov, ki pridejo k spovedi, tudi ko vam zaupajo svoje grehe? 

Izkušnje, ki sem jih imel v življenju, mi pomagajo, da človeka ne obsojam več. Ne moraliziram, saj spoved vzamem kot usmiljen objem Boga. Bolj ko je živa vera, bolj se ta objem zgodi z odvezo. To je veličasten trenutek. Včasih se mi ulijejo solze, ko vidim, kako čudovit je človek, ko pride do objema, usmiljenja Boga. Tudi sicer smo Frančiškovi bratje, h katerim sodimo trije redovi: frančiškani, minoriti in kapucini, že skozi zgodovino znani po tem, da smo bratje z ljudmi. Naše življenje se prepleta s človekom. Prihajajo k nam, pa tudi mi gremo k njim, blagoslavljat, se pogovarjat. Tudi mi med seboj živimo bratsko življenje, lahko bi rekel kar družinsko. 

Kako množično mladi danes vstopajo v Cerkev?

Mladi iščejo resnico, ne blefa. Poznam mlade, ki res živijo za Boga. Ko pridejo molit, je to res molitev, pogovor z Bogom, ne nekaj napol. Mislim, da je za Cerkev zdaj milosten čas, saj ni več množičnega obiskovanja, ampak je bolj globoko, osebno. Ni panike, da bi Cerkev propadla, šla bo le bolj v globino, bolj zares bo. To je tudi prav. Ne bomo kljukali številk in se bahali. Za tiste vernike, ki so, bomo bolj hvaležni, veseli.

Zakaj ste se vi odločili za duhovniško službo?

Težko mi je bilo v vsej ponudbi življenja, od idej, služb, želja, sanj, videti, kaj je res. Nisem se znašel v tem, kaj je bistveno, kaj je tisto, kar je res moje, kaj pa so pričakovanja drugih. Res sem bil zmeden. Pa še nekaj drugega – nisem se spoštoval. Od doma naprej sem bil frustriran, negotov, nesamozavesten, že vnaprej je bilo označeno, da nobene stvari, ki sem jo začel, ne bom končal. Boga so mi doma prikazovali kot nekoga, ki me bo stalno kaznoval, ki me skrivaj opazuje … in kjer je strah, tam ni življenja.

V Škofji Loki sem končal triletno srednjo šolo, potem sem šel v proizvodnjo, za pet let v Lip Bled. V tistem času sem bil »razsut«, veliko alkohola, žurov, brezglavo veseljačenje, tekanje za ženskami ... skoraj že razvrat življenja. Tam do 20. leta, ko sem hodil že v službo, sem s tem iskanjem hotel zapolniti praznino, vendar zdaj, ko gledam nazaj, vidim izpraznjenost tega početja. Ko sem šel v disko pri našem Bohinjskem jezeru, je bilo vse, ženske, pijača, glasba, pa me je prijatelj vprašal: Jožko, a ni super živeti? Takrat sem si prvič rekel: A je res? Spomnim se tudi sanj, da sem umrl, pa so tisti, ki so me hodili kropit, govorili: Dobro, da je umrla ta svinja, saj iz njega ne bi bilo nič, saj je propalica … Zbudil sem se čisto moker. V meni se je zgodil neki prelom, kot bi se vse začelo sesipati.

Medtem sem odslužil še vojaški rok, druga generacija Kranj, tretja Bela. Tam sem dobil neki nov zagon, vojska me je naučila reda – postlana postelja, zložena oblačila, treba se je bilo urediti. Pa napor, brez izgovorov, moral sem delati, skupaj z vsemi drugimi. 

Ali je bil to že nagovor Boga?

Ja, tako nekako. Prijatelj me je vprašal, ali verujem v Boga. Ja, sem rekel, krščen sem bil, k verouku sem hodil, k maši sem šel … Pa mi reče: Tako lepo je, ko te ima res nekdo do konca rad. Molil je in jokal. Tudi to je bil prelom. Njegovo vprašanje, ali verujem, je odmevalo v meni.

Še ena stvar se je zgodila v vojski. Ves čas so me spraševali, kaj delam in kdo da sem, da sem tako brihten. Nisem hotel povedat, da delam v fabriki, umazan, s predpasnikom in čepi v ušesih zaradi hrupa, pa sem rekel, da študiram. To sem si res želel. Pa so me sovojaki drugič spet stisnili v kot. To so počeli toliko časa, dokler nisem enkrat planil v jok in zavpil, da sem niko in ništa, da sem bedak, da bom šel iz vojske nazaj v fabriko, v ropotanje, kjer bom spet umazan. Nič nisem. Začutil sem, da me imajo radi, tolažili so me. In videl sem, da besede, da nisem nič, ne držijo. 

Ko sem prišel iz vojske, sem ob delu v Škofji Loki dokončal srednjo šolo. V tistem času sem se res začel učiti, raziskovati. Užival sem v šoli. Pozdravila se mi je bolečina iz osnovne šole. Sem namreč dislektik in iz te motnje je izviralo prepričanje, da iz mene ne bo nič, da mi nič ne rata. Bil sem kaznovan s tem, da sem dobival šuse, v šoli mi je učiteljica celo prepovedala brati na glas. Pri matematiki sem imel težave, ker sem zamenjeval številke in se stalno motil, čeprav sem obvladal princip.

Ko sem delal teste po osnovni šoli, so rekli, da dosegam komaj kakšen skrajšan program. Jaz pa sem želel več. Želel sem biti operni pevec, pa tudi z naravo bi delal. Star sem bil že 21, 22 let, ko so me povabili v cerkveni zbor in začel sem peti, tudi pri mašah. Tam je bilo sicer malo bolj dolgočasno kot v diskotekah (smeh), vendar mi je bilo vedno tako lepo. Vrnil sem se torej tja, od koder sem po birmi odšel – v cerkev. Prej ni bilo prostora za Boga, bil sem zaslepljen z ropotanjem, umetnimi lučmi, alkoholom.

Videti je, da vas je v Cerkev pripeljal splet okoliščin.

Ko sem ob delu končal srednjo šolo, sem se vpisal na agronomijo in odšel iz proizvodnje. Načrt sem imel, da se bom med študijem vsak dan z jugom vozil domov v Bohinj, ampak to seveda ni bilo mogoče. Šel sem do župnika, majhen, odkrit, pa sem prosil, ali mi lahko pomagajo. Tako sem povsem po naključju pristal v Frančiškovem študentskem domu, kjer se je začelo moje »rojstvo«. Star sem bil 24 let, poln življenjskih izkušenj, padcev in vzponov. Ko sem se pripeljal z jugom in svojim imetjem v gajbicah, sem se počutil, kot da sem prišel domov. Tam sem se srečal s življenjem v veri, molitvijo, veliko sva se pogovarjala s cimrom, ki je študiral medicino. Začel sem spet odkrivati molitev, prijateljica mi je predstavila Sveto pismo …

Takrat še niste nameravali vstopiti v red?

Ne, še vedno sem nameraval prevzeti kmetijo staršev, zato sem tudi študiral agronomijo. Bil sem prvorojenec, vsi so vedeli, da bom kmet, da se bom poročil, imel ženo in otroke. To so bile nekoč tudi moje sanje in pričakovanja domačih, verjetno tudi vaščanov in še koga ... Med študijem pa sem od prijateljev v domu slišal vse več v Bogu, ugotovil sem, da o tem nič ne vem, čeprav sem hodil k verouku. Tako me je zagrabilo, da sem začel hoditi k maši. Več sem bil v kapeli kot na fakulteti. To mi je bilo tako blizu … Bral sem svetnike, Frančiška, Klaro, malo Tereziko in začutil, kako lepo bi bilo živeti z Bogom. Začel sem razmišljati drugače. To sem počel zelo osebno, nihče ni smel vedeti, saj so me čakale čisto druge stvari, obveznosti. Na eni strani so bila pričakovanja družine, na drugi pa razmišljanja o Bogu. V Frančiškovem domu sem začel dobivati svojo vrednost. Vse bolj sem čutil, da je življenje z Bogom zame. 

Do takrat sem se tudi izogibal spovedi, prepričan, da Bog mojega slabega početja ne bo razumel. A sem se nekega dne med vožnjo domov vendarle ustavil na Brezjah. Spomnim se le tega, da so v spovednici solze kar tekle od mene, niti ne vem, kaj sem govoril.

Ste dobili kakšno pokoro?

Ne spomnim se več, vem pa, da sem bil lahkoten kot ptiček. Takrat bi vse naredil za Boga, želel sem si z njim živeti. Za teden dni sem šel potem v kartuzijo Pleterje, da bi tam samo molil. Hotel sem vse nadoknaditi, biti z Bogom. Ko sem v tretjem letniku končeval fakulteto, sem imel občutek, da se bo nekaj zgodilo. Ko sem začel pisati diplomo, sem nalogo predstavil takratni bohinjski županji. Še zdaj se spomnim naslova: Stanje in perspektive sadjarstva v Bohinju. Županja, tudi sama agronomka, je bila navdušena: mi potrebujemo enega takega. Vse mi je uredila. Jaz pa sem imel v sebi še en načrt, rad bi nekaj več. Pa si nisem upal. In to je počasi dozorelo. 

Kaj je to nekaj več?

Z brati kapucini sem odpotoval v Assisi in tam enemu od njih dolgo v noč razlagal, da želim postati kapucin. Žal je brat vmes zaspal, tako da me niti slišal ni (smeh). Vendar sem sam sebe slišal. Takrat sem si prvič na glas priznal, da bi bil rad Frančiškov brat, da bi rad preprosto ljubil življenje in Boga. Začelo se je odvijati. Diplomiral sem, odšel domov, nasekal drva, razvozil gnoj za jeseni … enajstega novembra 1999 pa sem bil sprejet k bratom kapucinom. Star sem bil 26 let, ko sem začel kot pripravnik, in prvi rojstni dan praznoval ravno na pepelnico, najbolj orto postni dan, poleg velikega petka. Takoj pri vratih sem si rekel, uf, zdaj gre pa zares.

Kako so se na to odločitev odzvali starši?

Z brati smo bili dogovorjeni, da jim ne povem čisto takoj, da je treba najprej napisati prošnjo, pa tudi red je moral malo premisliti, ker sem v svoji mladosti le počel slabe stvari, neumnosti. Po mesecu dni me je glavni brat poklical in mi sporočil, da me z veseljem sprejemajo. Takrat sem povedal tudi staršem, mami se je smejala, ati je utihnil, jokal. Sestra me je zmerjala, jaz pa sem bil miren, začuden nad takšnim odzivom. Po vstopu v red sem se moral marsičesa naučiti, kar je bilo precej težko, ker sem bil vedno bolj trmast. To mi je prineslo tudi neko veliko vrednost, širino življenja, globino.

Ste se naučili odpuščati, sebi in drugim?

Zamere, jeze, krivde, sram so tako globoka čustva, da človek tega ne zmore. Odpuščanje je samo Božji dar, moj je pa proces odpuščanja, spuščanja. Ko se to zgodi, se ti sesuje vse, kar je zlagano, majavo, narejeno, začenjaš doživljati lahkotnost. Ko dopustiš, da je bilo tisto, kar se je zgodilo, na mestu, da je Bog to objel, poljubil, umiril … Bog namreč tudi moje napake in neumnosti v dobro obrne. Odpuščanje je velika zadeva, ker te osvobodi krivde, sramu, strahu, skrivanja … vse to jemlje človeku življenje. Bog pa želi, da bi živel, in ti pošilja ljudi, ki te odpirajo, te osvobajajo, ti dajo upanje, svetlobo, resnico. To je težak proces. In ko si zadosti majhen, te poljub Boga odveže, to si dopustiš, Nehaj se matrat, slišiš od Boga, moj si, prav je bilo, kar se je zgodilo.

Ali vam je že uspelo odpustiti staršem?

Ja. A to je bil dolg proces, skoraj 15 let. Težko mi je bilo živeti s starši, pa v tako lepem kraju smo živeli, v Bohinju. V družini je bil alkohol, veliko prepira, tudi pretepi … A spomnim se, da nam je ati zelo lepe nedelje naredil, peljal nas je na kakšen izlet. Zdi se mi, da mi je prav ta nedelja rešila lep pogled na družine. 

Kako zdaj poteka vaš dan v samostanu, je vse natančno določeno?

V dnevu imamo tri močne točke. Jutranji del je molitev, obed zajtrka in maša. Druga stopnička je okrog poldne, ko se petnajst do dvanajstih zberemo pri bratski molitvi, ki ji sledi kosilo. Zvečer pa je spet molitev večernic ob sedmih, pa rožni venec, pred ali po tem pa večerja. Pri nas sta močno povezana molitev in obed. Vmes pa je veliko dela v hiši. Štiri dni v tednu nam pomaga gospodinja, vse drugo, če se le da, opravimo sami. Veliko je spovedovanja, pogovorov z ljudmi, včasih je treba koga obiskati, kakšnemu bolniku nesti obhajilo, maziljenje, priprava na kaka srečanja, duhovne vaje, verouk . Že dolgo ne vem, kaj je to dolgčas. 

Kaj pa vam ostane še posvetnega, poleg dela v hiši, denimo?

Čas, ki je dragocen. 

Kaj in koliko v resnici ljudje potrebujemo?

Najbolje je, da stvari, ki jih imaš, uporabljaš, ne da one tebe uporabljajo. Vse stvari, ki jih nisem potreboval pol leta, podarim. Obleka, ki je vsaj enkrat v letu ne oblečem, gre naprej. Tehnične stvari, kot so telefoni in drugo, to vse sicer imamo, vendar se učimo, da jih mi uporabljamo, ne one nas. Enako je z denarjem. Imamo skupno blagajno, in ko povem, da nekaj potrebujem, se obenem že vprašam, ali je to res. Dobro je, da človek te stvari ubesedi, svoje želje in sanje.

Tudi ljudje, ki jih srečujem, se tega čedalje bolj zavedajo, mladi znajo zelo dobro uvideti, kaj potrebujejo in česa ne. Posebno takrat, ko začnejo govoriti o svojih potrebah. Ko človek to izgovori, se hkrati vpraša, kaj bi rad, ali to res potrebuje, koliko v resnici potrebuje. Avto imamo, da ga uporabljamo, ne za to, da se z njim bahamo. Tudi mi imamo dva avtomobila, dva clia, enega starejšega, starega deset let. Z njima se vozimo po opravkih, zagotovo pa ne zato, da bi se z njima postavljali.

Še nekaj bi vas vprašala za konec. Kaj se je zgodilo z vašo željo, da bi postali operni pevec?

Med študijem sem šel na solo petje in videl, da je to preveč napihnjena zadeva. Sem pa šolal svoj glas in s tem tudi zelo spoznal sebe. Vsakomur, ki se želi spoznati in ima dar petja, svetujem, naj se vpiše na solo petje. To je odlična šola samozavedanja.


Uredi oz. spremeni to novicoRomanja v Assisi v letu 2017
Objavljeno: 15.4.2017

V letu 2017 bratje kapucini organiziramo naslednja romanja v Assisi:


Uredi oz. spremeni to novicoPasijon v župniji Ljubljana - Štepanja vas
Objavljeno: 2.4.2017

Vabljeni tudi letos na ogled pasijona, ki ga pripravljajo naši mladi v župniji Ljubljana - Štepanja vas..
Cerkev sv. Štefana
Cvetna nedelja, 9. aprila po sv. maši, ki je ob 18. uri
Torek v velikem tednu, 11. aprila, po sv. maši, ki je ob 19. uri

 


Uredi oz. spremeni to novicoNova številka Frančiškovega prijatelja - 2017/1 - Svet
Objavljeno: 2.4.2017

Izšla je 1. številka Frančiškovega prijatelja v letu letu 2017 - z naslovom
SVET
 
Dosegljiva je tudi v PDF formatu.
 
Frančiškov prijatelj je revija, ki jo štirikrat letno izdajamo bratje kapucini, in se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki.
 
Če se želite naročiti nanj, pišite na matej@rkc.si

Uredi oz. spremeni to novicoRomanje družin in odraslih v Assisi 2017
Objavljeno: 7.3.2017

 
ROMANJE V ASSISI z brati kapucini za odrasle in družine
Romanje in obisk Frančiškovih krajev bomo bogatili z molitvijo, duhovnimi mislimi in posredovanjem krščanske izkušnje sv. Frančiška in sv. Klare. Na romanju poskrbimo za otroke in na njim razumljiv način predstavimo kraje.
 
Od 25. do 29. aprila 2017
Cena za odrasle 250 €, otroci (do 16 let) 140 €.
 
INFO
br. Milan Kvas, 040 220 972
br. Jožko Smukavec, 041 860 350
 
PRIJAVE
br. Milan Kvas, Kančevci 38, 9206 Križevci v Prekmurju
 
Lepo vabljeni!

Uredi oz. spremeni to novicoGetsemani 2017
Objavljeno: 18.1.2017
Za mlade (18-32 let), ki hočejo iti na pot, v molitev, premišljevanje... da bi podoživeli Jezusovo trpljenje, smrtni strah, da bi poskusili vsaj malo začutiti, kar je čutil On in kaj se je podilo po glavah apostolov. Gre za pripravo na obhajanje velikonočnih praznikov: skrivnosti trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Obvezna oprema: Sveto pismo in beležka, spalna vreča in podloga, obutev in obleka za hojo - romanje po oljčnem vrtu.
 
V Vipavskem Križu od 6.-9. aprila 2017 vodijo:
br. Jakob, br. Luka, s. Sabina FMM in s. Metka FMM
 
Informacije in prijave:

Uredi oz. spremeni to novicoKlarin dan mladih 2017
Objavljeno: 11.1.2017

LUČ , KI SVETI

Karkoli vam reče, storite! (Jn 2,5)

Sestre klarise vabijo na 25. Klarin dan mladih, ki bo 3. in 4. marca 2017 v Nazarjah pri sestrah klarisah.

PROGRAM

Petek, 3. 3.

18. 30 – Večernice
19. 00 – zbiranje
19. 30 – dr. Karel Gržan: Marija nas je resno opozorila. Na kaj?
pogovor in možnost za sv. spoved
Večerna in nočna molitev

Sobota, 4. 3.

7. 30 – Hvalnice
9. 00 – p. Andrej Pollak, OFM: Spreobrnite se in verujte evangeliju! (Mr 1,15)
Janez M. Suhoveršnik, SDB: Spoved – Bog ti želi podariti svoj mir
pogovor in možnost za sv. spoved
11. 30 – Sveta maša
12. 30 – kosilo

Pridi, skupaj bomo molili zate in za druge, da bi spoznali Božjo ljubezen in po Mariji našli pot k usmiljenemu Očetu. Vzemi s seboj spalno vrečo, topla oblačila in obutev.

Informacije in prijave: 03/583-13-91

Z veseljem te pričakujemo, povabi tudi druge!


Uredi oz. spremeni to novicoProgram v Domu duhovnosti Kančevci v letu 2017
Objavljeno: 19.12.2016

Program v Domu duhovnosti Kančevci za leto 2017

Knjižica PDF 

Program po mesecih

Spoštovani!
 
Novo leto, nova knjižica s programom dogajanj v Domu duhovnosti Kančevci. Ostaja pa odmev preteklega svetega leta usmiljenja. Pozornost, ki smo jo v tem svetem letu posveča-li temu, da je Bog usmiljen, da je Bog sam Usmiljenje, naj odmeva tudi v času, ki je še pred nami. Da bi okušali Božje usmiljenje, njegovo dobrohotno ljubezen do nas posebej na področjih naše nemoči, nam želijo pomagati tudi duhovni do-godki, ki se bodo v letu 2017 zvrstili v našem domu. Vsekakor pa ne bomo obšli tudi pozornosti novega leta. Med nami je še vedno sveža papeževa posinodalna spodbuda Radost ljubezni. Vsem, ki nas boste obiskali in se udeležili katerega od progra-mov, želimo, naj vas ti usposabljajo, da boste vaše domove čim bolj spreminjali v kraje sprejetosti, dobrohotne pozornosti do najbližjih, potrpežljivosti, hvaležnosti, služenja, veselja. Naj vsakdo postaja čim bolj verodostojen žarek Božjega usmiljenja (ljubezni) v vaših domovih in okolju, kjer živite.
 
V povezanosti z letom, ko bomo posvečali pozornost dru-žini, vam želimo predstaviti še spodbudo, ki smo jo bratje kapucini posredovali pred 12 leti, ko smo v Sloveniji obhajali leto poklicanosti. S spodbudo želimo pokazati na dve temeljni poklicanosti: družina ali duhovni poklic. Sprašujemo: ali sta ti dve izbiri nekaj dragocenega, pomembnega in v današnjem času potrebnega? Si morda pripravljen kaj narediti za to, da bi bilo med nami veliko dobrih družin in dovolj duhovnih po-klicev? Če se sprašuješ, ja kaj pa lahko za to naredim, vabimo,
 
da se nam pridružiš, ko kličemo k Bogu, naj bo v naših dru-žinah razumevanje, spoštovanje; naj bodo kraji za odraščanje otrok v zrele odrasle osebe, naj bodo duhovniki, redovniki in redovnice prinašalci Boga med nas; naj se mladi usposobijo za svoje poslanstvo, ki jim ga namenja Bog. To delamo z na-slednjo oblike molitve: eno desetko rožnega venca, in sicer:
- v ponedeljek: ki si ga Devica rodila, 
- v torek: ki je za nas težki križ nesel, 
- v sredo: ki je Svetega Duha poslal, 
- v četrtek: ki je oznanjal božje kraljestvo, 
- v petek: ki je za nas križan bil, 
- v soboto: ki si ga Devica v templju darovala, 
- v nedeljo: ki je od mrtvih vstal. 
 
Njim pridajamo še tole Frančiškovo molitev:
 
»O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca; daj mi pravo vero,
trdno upanje, popolno ljubezen, globoko ponižnost,
razumnost in spoznanje,
da se bom držal-a tvojih zapovedi. Amen.«
 
Prepričani smo, da tudi s ponavljanjem te molitve, lahko ustvarjamo okolje za dobre družine in duhovne poklice. Veseli bomo, če nam sporočiš, da se nam pridružuješ.
 
V domu vas bomo z veseljem pričakali trije bratje kapucini. Dva sva ostala še od prej. V preteklem letu se je od nas poslo-vil br. Gabrijel. Z velikim zanimanjem je spremljal dogajanje v domu, za vse udeležence veliko molil in prepričani smo, da to dela tudi sedaj z večnosti. Pridružil pa se nam je br. Milan Kvas. Prišel je s Ptuja, kjer je opravljal službo predstojnika in župnika, med nami pa bo v pomoč pri oskrbi doma in njegovih programih. Doma je z župnije Polenšak v Slovenskih goricah. Dobrodošel med nami.
 
Znova se oziramo k Bogu, naj nam nakloni blagoslovljeno dogajanje v domu, naj nas razsvetljuje pri delitvi duhovnih dobrin, nas varuje pri vseh vrstah dogajanj in napolnjuje z veseljem in hvaležnostjo za vse, kar bomo prejeli.
 
Mir in dobro.
 
br. Primož, br. Jurij, br. Milan in sodelavci


Sorodno iz kategorije “Kančevci 2017”...

Uredi oz. spremeni to novicoNova številka Frančiškovega prijatelja - 2016/4 - Popotnik
Objavljeno: 10.12.2016

Izšla je 3. številka Frančiškovega prijatelja v letu letu 2016 - z naslovom
POPOTNIK
 
Dosegljiva je tudi v PDF formatu.
 
Frančiškov prijatelj je revija, ki jo štirikrat letno izdajamo bratje kapucini, in se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki.
 
Če se želite naročiti nanj, pišite na matej@rkc.si


Sorodno iz kategorije “Frančiškov prijatelj”...

Uredi oz. spremeni to novicoBetlehem 2016 - odmik za mlade
Objavljeno: 1.12.2016

Betlehem je odmik za mlade fante in dekleta (17 – 32 let), ki se na preprost domač in spontan način želijo pripraviti na obhajanje božične skrivnosti. Odmik bo zaznamovan z branjem in razmišljanjem svetopisemskih besedil, ki govorijo o rojstvu Odrešenika. Poleg osebne meditacije bo priložnost za podelitev v skupini, druženje, film ...
 
Od 21. - 24. decembra 2016 v Vipavskem Križu.
 
Vodijo bratje kapucini in sestre FMM: s. Anja, br. Luka in br. Jakob.
 
 

Uredi oz. spremeni to novicoNova knjiga: Anja Kastelic: Na tvojo besedo ... razmišljanja ob Božji besedi nedelj in praznikov za leto A
Objavljeno: 2.11.2016
Izšla je nova knjiga: Anja Kastelic: Na tvojo besedo ... razmišljanja ob Božji besedi nedelj in praznikov za leto A
Cena: 14.90 €
 
Iz spremne besede dr. Maksimilijana Matjaža:
Biblična razmišljanja, ki so zbrana v tej knjigi, so dozorela v globinah Besede in srca. Globoko se bodo dotaknile življenja vsakogar, ki jih bo bral z odprtim srcem. Redko se zgodi, še posebej v slovenskem prostoru, da bi v roke lahko vzeli knjigo meditacij nedeljske in praznične Božje besede za celotno cerkveno leto, ki bi je ne napisal duhovnik, ampak laik in to ženska. Malokrat se je zgodilo, da bi me kakšen pridigarski osnutek tako zadel in nagovoril kakor razmišljanja Anje Kastelic, ki je Božje dotike ubesedila na naslednjih straneh. 
 
Pred seboj nimamo zbirke lepih besed ali pobožnih misli, sestavljene iz zakladnic duhovnih knjig in tuje modrosti, temveč prave biblične mozaike, ki so sestavljeni iz navadnih kamenčkov, pobranih s poti vsakdanjega življenja in branja Svetega pisma ter položenih na oltarno mizo pred Gospoda. Ko vse kamenčke (izkušnje, znanje, podobe, radosti, žalosti, dvome …) obsije luč Božje besede in iskrena prošnja srca, da bi se razodela njihova prava Podoba, vrednost in smisel, se počasi začnejo sestavljati v čudovit mozaik odrešenega življenja. Zato v podobah, ki jih avtorica slika z izrednim občutkom za človeška hrepenenja, lahko vsakdo prepozna svoje osebno življenje in tiho iskanje. Razmišljanja želijo biti v pomoč ne samo pridigarjem, ampak vsakemu kristjanu, da bi ga spodbudile k rednemu branju oziroma molitvi dnevne Božje besede. Beseda sama se ob zvestem branju počasi naseljuje v vse kotičke življenja in omogoča, da preko nje na nov in globlji način beremo svoje življenje. Odkrili bomo, da so v Besedi zajeti vsi pomembni odgovori na zahtevna vprašanja, saj smo bili ustvarjeni po njej. Zato nas lahko samo Ona uči, usmerja in spodbuja. 
 
Knjigo lahko naročite na naslovu https://zalozba.kapucini.si/index.php?productID=156

Uredi oz. spremeni to novicoVideospot za pesem "Verujem v dan Vstajenja"
Objavljeno: 2.11.2016

Naš novinec, br. Jožef Mezeg, poje o dnevu vstajenja. Z njim pa mladi, ki slavijo Gospoda. Prisluhnite... 


Uredi oz. spremeni to novicoDiakonsko posvečenje br. Luka Modica
Objavljeno: 30.10.2016

Danes, v nedeljo, 30. oktobra 2016, je bil br. Luka Modic v Ihanu skupaj s Tinetom Povirkom, posvečen v diakona.

Več o dogodku na spletni strani Radia Vatikan, nekaj slik pa na Facebook strani.



išči po novicah in vsebini

Napovednik


Arhiv novic