“K njemu se moraš zatekati ob napadih sovražnika, vanj moraš upati in od njega moraš pričakovati vsako dobro. Ne ustavljaj se prostovoljno pri tem, kar ti predstavlja sovražnik. Spomni se, da zmaga, kdor beži; in ti moraš v prvih trenutkih, ko občutiš nasprotovanje tem osebam, povesti svojo misel v umik in se zateči k Bogu. Pred njim upogni svoje koleno in z nadvse veliko ponižnostjo ponovi to kratko molitev: »Usmili se me, ki sem uboga bolnica.« Potem se dvigni in s sveto ravnodušnjostjo nadaljuj s svojimi stvarmi”.
(Epist. III, str. 414)
Misli sv. Pija
Današnja misel
“Pravi razlog, zakaj se ti vedno ne posreči dobro meditirati je naslednji in vem, da se ne motim. Meditacije se lotevaš z določeno vznemirjenostjo, ki jo spremlja velika tesnoba, da bi našla kakšno stvar, ki bi mogla zadovoljiti in potolažiti tvojega duha; in to je dovolj, da nikoli ne najdeš tistega, kar iščeš in ne umiriš svojega uma v resnici, ki jo meditiraš. Glej, moja hči, ko človek z veliko naglico in lakomnostjo išče izgubljeno stvar, se je bo dotaknil z rokami, stokrat jo bo ugledal z očmi, in vendar je ne bo nikoli zaznal. Iz te ničeve in nekoristne notranje tesnobnosti se ne more poroditi nič drugega, kot le velika utrujenost duha in nesposobnost uma, da bi se ustavil pri stvari, ki jo ima pred seboj; in iz tega, kakor iz svojega vzroka, prihaja nekakšna hladnost in neumnost duše, posebej na njenem čustvenem področju. Ne poznam drugega kot le tole zdravilo: stopi iz te tesnobe, ker je le-ta ena od največjih izdajalcev, ki jih moreta imeti prava krepost in resna pobožnost; dela se, kakor da je zagreta za dobro delovanje, vendar to počne samo zato, da bi se ohladila, in k teku nas spodbuja samo zato, da bi se spotaknili:”
(Epist. III, str. 980 in dalje)
Vse misli
“Trdno bodi prepričana, da kolikor bolj naraščajo sovražnikovi napadi, toliko bližji je Bog duši. Misli na to veliko in tolažilno resnico, ki naj te globoko prepoji.”
(Epist. III, str. 414)
“Bodi pogumna in ne boj se temačne Luciferjeve jeze. Za vedno si zapomni, da je dobro znamenje, ko sovražnik hrumi in rjove okrog tvoje volje, kajti to je dokaz, da še ni vstopil. Pogum, moja nadvse ljubljena hči! To besedo izrekam z veliko naklonjenostjo in v Jezusu, pogum, pravim: ni se treba bati, ko lahko odločno, pa čeprav brez čustev, rečemo: Živel Jezus!”
(Epist. III, str. 410)
“Bodi trdno prepričana: kolikor bolj je duša ljuba Bogu, toliko bolj bo morala biti preizkušana. Zato vedno pogumno naprej.”
(Epist. III, str. 397)
“Vem, da se zdi, kot da skušnjave bolj omadežujejo duha, kot bi ga očiščevale, toda prisluhnimo govorici svetnikov; glede tega naj vam zadošča, kaj med toliko drugimi pravi sveti Frančišek Saleški: skušnjave so kakor milnica; ko jo razmažemo po rjuhah, se zdi, da jih umaže, v resnici pa jih očiščuje.”
(Epist. II, str. 68 in dalje)
“Nenehno vam vlivam zaupanje; duši, ki zaupa svojemu Gospodu in vanj polaga svoje upanje, se ni treba ničesar bati. Sovražnik našega zveličanja nas resda ves čas obkroža, da bi nam iz srca iztrgal naše sidro, t.j. zaupanje v Boga, našega Očeta, ki nas mora voditi do odrešenja; trdno, trdno se držimo tega sidra, nikoli ne dopustimo, da bi nas zapustilo za en sam trenutek, sicer bi bilo vse izgubljeno.”
(Epist. II, str. 394)
“Oh, kakšna sreča je v duhovnih bojih! Dovolj je, da se hočemo vedno znati boriti, da bi zanesljivo zmagali.”
(ASN, 43)
“Pazi, da ne boš nikoli izgubila poguma, ko boš videla, da te obdaja duhovna bolezen. Če Bog dopusti, da v kakšni slabosti padeš, to ni zato, ker bi te zapustil, ampak le zato, da bi te utrdil v ponižnosti in te napravil v prihodnje pozornejšo.”
(ASN, 42)
“V preprostosti hodite po Gospodovi poti in ne trpinčite svojega duha. Sovražiti morate svoje pomanjkljivosti, vendar ob tem ohranjajte mir; to sovraštvo vas ne sme vznemirjati ali vam biti zoprno.”
(AdFP, 548)
“Spoved, ki je očiščevanje duše, je treba opraviti najmanj vsakih osem dni; čutim, da ne bi mogel duše puščati brez spovedi več kakor osem dni.”
(AP)