“Nenehno vam vlivam zaupanje; duši, ki zaupa svojemu Gospodu in vanj polaga svoje upanje, se ni treba ničesar bati. Sovražnik našega zveličanja nas resda ves čas obkroža, da bi nam iz srca iztrgal naše sidro, t.j. zaupanje v Boga, našega Očeta, ki nas mora voditi do odrešenja; trdno, trdno se držimo tega sidra, nikoli ne dopustimo, da bi nas zapustilo za en sam trenutek, sicer bi bilo vse izgubljeno.”
(Epist. II, str. 394)