“Nekoč sem pokazal Očetu čudovito lepo vejico razcvetelega trnjevega grma, in ko sem mu pokazal lepe snežno bele cvetove, sem vzkliknil: »Kako so lepi! …« »Da, je dejal Oče, toda bolj kakor cvetovi so lepi sadovi.« In dal mi je razumeti, da so bolj kakor svete želje lepa dela.”
(VVN, 49)