1. Ob nastopu novega leta drug drugemu izrekamo voščila, želimo zdravje, srečo in uspeh pri delu, dobro medsebojno razumevanje, vse najboljše. Prav je tako. Božja beseda nas danes spodbuja, da bi drug na drugega klicali blagoslov v zavesti, da, kot pravi apostol Jakob, vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči.
– Aronu Gospod sam naroča, kako naj kliče blagoslov nad vse ljudi: blagoslovi naj te Gospod in te varuje – razjasni naj svoj obraz nad teboj in ti bodi milostljiv – obrne naj Gospod svoje obličje k tebi in ti podeli mir;
– za te božje darove smo toliko sprejemljivejši, ker smo po učlovečenju prejeli božje posinovljenje, smo sinovi, dediči, Boga smemo klicati Oče.
Kakšne vrednote: mir, spokojnost v človekovem srcu, zavest, da Bog človeka spremlja na njegovi poti, dobrotno zre nanj, mu odpušča, ga opogumlja!
2. Marsikaj, kar si želimo, spada med neprecenljive vrednote, ki človekovo življenje narede res človeško. Zaželimo danes drug drugemu tudi miru:
– miru neskaljenega prijateljstva z Bogom;
– miru čiste vesti, ki človeka ne preganja, da bi s hrupom prevpil notranji nemir, zapolnil praznino, bežal pred samim seboj in glasovi iz svoje notranjosti;
– miru prijateljstva in ubranosti s sočlovekom, ki je pripravljen razumeti in sprejeti drugačnost;
– miru, ki ustvarja sproščeno okolje, ki ne pusti, da bi človek kar naprej ropotal iz svoje notranje praznine, ampak v miru in tihoti prisluhnil drugemu;
– miru, ki vključuje prizadevanje za pravičnejše medsebojne odnose, ki se ne začenja na ravni visoke politike, ampak znotraj domače hiše, med možem in ženo, med brati in sestrami, v podjetju med sodelavci, v šoli med sošolci.
3. Spet si zaželimo mir, saj mir ni nekaj, kar bi mogli doseči enkrat za vselej:
– nikoli se ni mogoče v celoti izogniti raznim konfliktom, različnim mnenjem;
– mir je stalno »nemirno« iskanje miru, je sad neprestanega prizadevanja za več človečnosti med nami;
– mir je bistvena sestavina božjega kraljestva: blagor tistim, ki delajo za mir!
4. Ne pozabimo: začeti je treba pri sebi! Če se človek zaveda bogastva božjih darov, o njih, kot Marija, premišljuje v svojem srcu, potem se iz njegovega srca razliva mir kakor reka (Izaija) v družino, med sosede, narode, države, v ves svet. Naj Gospod obrne svoje obliče k vam in vam podeli mir.