Gospodovo razglašenje – Sveti Trije kralji C (2022) – Videli so njegovo zvezdo na Vzhodu

Iz 60, 1-6; Ef 3, 2-3a. 5-6; Mt 2, 1-12

1. Za razliko od ostalih božičnih praznikov, ki so v glavnem usmerjeni na jaslice in sveto družino, današnji dan široko odpira vrata vsemu svetu: Gospod ni prišel na svet za ozek krog izbrancev, poslan je, da bi se po njem vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice. Morda bi prav kot odmev na sporočilo današnjega praznika lahko razumeli skozi ves pontifikat ponavljajoče se vabilo Janeza Pavla II.: odprite vrata Kristusu, ne bojte se!

2. Beseda nam odstira neskončno široko obzorje, kjer ob prihodu Odrešenika sleherni človek lahko najde tudi samega sebe:

– kakšna radost ponovne svobode svojega ljudstva sije iz Izaijevih besed: tvoja luč je prišla, Gospodovo veličastvo se sveti nad teboj, žarel boš od veselje – kakšna podoba človeka, ki ve, da ga Odrešenik vedno znova notranje osvobaja zasužnjenosti zlu, ve, da je na poti odrešenja, svojega “pobožanstvenja”;

– Pavel z veseljem dopoveduje Efežanom, da so pogani soudeleženci, sodediči Kristusovega odrešenja: nihče ni izključen, vsakomur je pot do Boga odprta, vsak ima svoj način, svojo pot, vendar k istemu, skupnemu cilju.

3. Modri na svoj način pojasnjujejo odprtost Boga vsem ljudem in obenem za slehernega človeka lastno pot do Boga. Ne iščejo izgovorov, ne zadrži jih zahrbtni Herod, tudi ne prestrašeni Jeruzalemčani, oni gredo za znamenjem:

videli njegovo zvezdo na Vzhodu: ne znamo si natančneje razložiti te “zvezde”, nedvomno pa jih je k iskanju napotilo nekaj, čemur se v svojem srcu niso mogli ustavljati, nekaj, čemur se človek preprosto ne more upirati;

– iskali so novorojenega kralja, našli so otroka preproste in revne družine – se jim je morda takrat razkrilo spoznanje, da se veličina in neskončnost Boga razodeva v ljudomilosti, v krotkosti in dobrohotnosti srca;

padli so predenj in ga počastili, odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire – mar ni za nas zgovorno znamenje, če ti, ki si Pismo imenuje modre, mi jim pravimo kralji, doumejo, da je Bog blizu tistemu, ki ga je voljan sprejeti z iskrenim, odprtim, otroško preprostim srcem;

4. Pot in iskanje ter povpraševanje treh modrih nam lepo nakazuje dejstvo, da smo tudi mi vedno na poti: verujemo, imamo cilj, ki je neminljivo življenje, potrebujemo pa na poti zvezdo, vodnika, luč, oporo:

– kdor se je krotkega in iskrenega srca srečal z Gospodom, ve, da je našel varno spremstvo, ki ga nenehno usmerja na pot pravičnosti, miru in dobrega, ve, da je z njim Gospod, ki je o sebi zatrdil: jaz sem pot, resnica in življenje.

Prejšnje razmišljanje
2. nedelja po Božiču C (2022) – Jezus je glasnik ljubezni
Naslednje razmišljanje
Nedelja Jezusovega krsta C (2022) – Poglejte jagnje Božje

Poiščite več pridig in razmišljanj!