Božič – Gospodovo rojstvo

Iz 9, 1-3.5-6; Tit 2, 11-14; Lk 2, 15-20

1. Te dni, še posebej danes, se vrste številna voščila. Kolikokrat slišimo: vesel Božič, blagoslovljen Božič, globoko doživete božične praznike. Ob vseh teh prijaznih in dobrohotnih voščilih pa vemo, da preprosto nismo mogli izraziti tistega, kar čutimo v sebi, kar bi radi povedali. Prerok Izaija je takole izrazil božično razpoloženje: žarel boš od veselja, srce ti bo drhtelo in se širilo. Mar bi za veselo praznovanje mogli imeti še večji razlog, kot ga imamo? Praznujemo spomin človeškega rojstva božjega Sina, praznujemo in veselimo se njegove navzočnosti tu med nami. Mar bi nam Bog mogel nakloniti še kaj več, kot da nam je dal svojega Sina, da bi po njem vsi našli pot k Bogu, vsi postali deležni božjega prijateljstva in slednjič neminljive sreče!

2. Bogastvo tega velikega božjega daru, ki nam je danes dano, Beseda razvrsti v nekaj kratkih, pa zgovornih mislih:

– pastirji so šli, kot jim je angel naročil ter našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno – kakšno praznično razpoloženje jih je zajelo, kratko pove sporočilo, da so Boga slavili in hvalili za vse, kar so slišali in videli, veselje, ki jih je prevzelo, so morali izraziti s hvalnico Bogu, prav tako so o svojem enkratnem doživetju pripovedovali še drugim;

– vse, kar se je govorilo, je Marija ohranila in premišljevala v svojem srcu – kakšne misli so jo le navdajale, ko je gledala uresničenje angelove napovedi;

– apostol Pavel v pismu učencu Titu povzema vsebino božičnega bogastva: razodela se je božja milost, ki prinaša odrešenje vsem ljudem: lahko bi rekli, da s tem povzema temeljni odnos Boga do človeka;

– prihod Boga med nas ljudi je ena sama dobrotljivost, ki sega od drobnih pozornosti do človeka (na svatbi v Kani Gospod reši mučno zadrego) do daritve na Kalvariji (nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje);

– ljudomilost daleč presega nemalokrat suho in mrzlo človekoljubnost, ki se največkrat izrazi v zbiranju sredstev za žrtve nesreč, ljudomilost je izraz osebnega odnosa do človeka, poudarja: Bog s človekom čuti, ima ga rad!

3. Poglejmo današnjemu prazniku v oči! Ni le spomin, je praznovanje Gospoda med nami, ki ni prišel da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Tej razsežnosti Božiča se odprimo, naj se tudi nas dotakne in iz nas sije njegova dobrotljivost in ljudomilost. Naj nas prežarja veselje, da je Gospod z nami, naj nam njegova navzočnost vliva vedno novo upanje in veselje.

Božič – Gospodovo rojstvo   

Iz 52, 7-10; Heb 1, 16; Jn 1, 1-18

1. Kakor ne moremo mimo dejstva, da je za nas kristjane največji praznik Velika noč, dan Gospodovega vstajenja, pa je Božič praznik, ki se bolj kot katerikoli dotakne človeka, ne le kristjana; njegov utrip je čutiti vsepovsod. Ob njem začutimo največ topline, domačnosti in prijazne, pristne sproščenosti. Kakor je Velika noč, Gospodovo vstajenje, zmagoslavje življenja, ki se poslej človeku odpira v neskončnost, pa je Božič zmagoslavje božje dobrote in ljubezni do človeka, ki se je tako neposredno upodobila v človeku, otroku Jezusu; pred to utelešeno božjo ljudomilostjo tudi sovražna roka omahne brez moči.

2. Beseda z jedrnatimi mislimi povzema tisto vsebino, zaradi katere je današnje praznovanje bogato in neustavljivo privlačno, vsebino, ki je z rojstvom otroka ter veseljem sorodnikov in prijateljev tako vsakdanja, ob pomisli, da je ta betlehemski otrok sam učlovečeni Bog, pa tako neskončna in vzvišena, da človek pred njo obstane brez besed:

– veličine in daljnosežnosti prihoda Boga med ljudi se sedem stoletij pred uresničitvijo preroških napovedi veseli prerok: vzklikajte radostno vse jeruzalemske razvaline, ker je Gospod potolažil svoje ljudstvo, prihaja kot rešenik;

– apostol s kratko besedo povzema osrečujočo misel o prihodu Odrešenika, ki je po preroških napovedih skozi dolga stoletja lebdela v zavesti izraelskega naroda in poudarja: te dni nam je Bog spregovoril po Sinu, še več, po njem je Bog že uresničil očiščenje od grehov vsega človeškega rodu;

– Gospod, katerega rojstva se danes spominjamo, vsem, ki vanj verujejo, daje pravico, da postanejo božji otroci – ne gre za votlo frazo: gre za to, da je ta novorojenec vsem ki ga hočejo sprejeti za svojega učitelja in vodnika, luč na njihovi življenjski poti, on je zanje življenjska smer, ki vodi v neminljivo domovino.

– Gospod sam bo kasneje svoje poslanstvo, ki se začenja v Betlehemu, označil:

– ni prišel, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil (Jn 3, 17);

– prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju (Jn 10, 10);

– prišel je, da bi dal svoje življenje v odkupnino za mnoge (Mt 20, 28).

3. Božično praznovanje nam govori: Bog je z nami! To za človeka nedoumljivo dejstvo, ki pa nam je po betlehemskem rojstvu tako blizu in neposredno, je vzrok in temelj našega veselja in upanja. Danes, na Gospodov rojstni dan slavimo in hvalimo Gospoda.