V evangeliju slišimo zanimivo debato, ko farizeji z delikatnim vprašanjem skušajo Jezusa spraviti v zadrego. Bo izrekel pomisleke ali nasprotje njihovim predpisom? Poznajo njegove besede, s katerimi izraža spoštovanje do ženske, ceni vrednote, ki jih izžareva ženska. Jezus izkoristi priložnost in pove svoje misli o vedno aktualnem vprašanju zakonske zveze, zraven pa poudari, da ne uči nič novega, ampak utrjuje tisto, kar je Bog od začetka vsadil v človeka; saj je prišel dopolnit postavo.

Beseda nam danes kliče v spomin nekatere osnove zakonske zveze, družine in s tem tudi temelje človeške družbe, misli, ki se dopolnjujejo:

– ob procesu stvarjenja beremo: ni dobro človeku samemu biti, naredim mu pomočnico, njemu primerno – naj ima sogovornika, sodelavca, somišljenika, nekoga, ki mu je enakovreden in enakopraven;

– Jezus v pogovoru takoj gre na izhodišče: Bog ju je ustvaril kot moža in ženo, skoraj dobesedno po poročilu o stvarjenju: Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, moža in ženo ju je ustvaril – nobenega sledu o kakšni večvrednosti enega pred drugim, tu ni nikakršne neenakosti;

– potem Gospod dobesedno navede zapis stare zaveze: mož bo zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno telo – zakonska zveza izhaja iz božjih načrtov o človeku in ustvarja temeljne norme za rast, razvoj in “delovanje” človeške družbe;

– prav zaradi temeljnega izhodišča (božji načrt) in temeljnega namena (človek, družina, družba) Gospod poudarja: kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.

Poglejmo vsaj nekatere poudarke, ki izhajajo iz današnje Besede:

– zakonska zveza ni le “partnerstvo” – čuden izraz, ki to zvezo ponižuje na raven pogodbenega sodelovanja; pogodba lahko preneha, če enemu ne ustreza, navadno določa samo nekatera področja sodelovanja;

– zakonska zveza povezuje dve človeški bitji v celoti, ne le v zunanjih oblikah življenja, povezuje dve duši, dvoje src, povezuje isto mišljenje, in kar jo v temeljih razlikuje od sleherne druge zveze, je ljubezen moža in žene;

– zaradi izhodiščne vzvišenosti in namena Gospod poudarja svetost in stalnost zakonske zveze – iz nje izhajajo novi udje človeške družbe – zavest o stalnosti in svetosti je neprenehen klic k medsebojnemu spoštovanju, razumevanju, ki naj odseva tudi navzven – Pavel poudarja: zakonca drug drugega posvečujeta in to prenašata na otroke. Da bi razumeli te globoke božje načrte!