Rojen je bil leta 1605 v nemirnem mestu Corleone na Siciliji. Njegovi starši so bili pobožni in so svojemu sinu je dali dobro vzgojo v verskem življenju. Pri tem pa je ostal vročekrven, neustrašen in nagle jeze, po zgledu svojega mesta. Bil je čvrst po naravi in v tej burni in lahkomiselni mladosti je prišel na dan njegov divji temperament in kar hitro je bil nastrojen izzvati koga v dvoboj. Ko se je zopet zapletel v tak dvoboj, je pri tem ranil svojega nasprotnika, da je padel.

Bil je prepričan, da ga je ubil. Da bi zbežal pred maščevalci, ki so mu grozili, se je zatekel v kapucinski samostan. Kapucini so ga sprejeli. Popolnoma se je prepustil delovanju Svetega Duha, postal krotak kot jagnje sredi svojih bratov, nalagal si je trdo pokoro, bičanje, in se strogo držal posta, da je užival samo nekaj vode in hrane. Kadar ni bil zaposlen v kuhinji ali na vrtu, je bil najrajši v cerkvi, kjer je molil ali premišljeval verske resnice. Molitev je bila njegova tolažba.

Bog mu je vse to bogato poplačal. Vedno bolj je postajal ljubezniv in blag do vseh doma in tudi drugod. Le enkrat se je spozabil, da je sobratu, ki ga je nekaj grajal, ostro odgovoril. Takoj se je pokesal, tekel k peči in si z žarečim ogljem drgnil ustnice v želji, da se kaj takega ne bi ponovilo. Imel je tudi videnja, nekajkrat je govoril z Jezusom. V Palermu je še ohranjen velik križ, pred katerim je podnevi in ponoči molil, premišljeval, in se mistično poglabljal v  Kristusovo trpljenje.