Rojen je bil 29. marca 1743 v mestu Kadiz v južni Španiji. Pri krstu je prejel ime Frančišek Jožef. Imel je dobre starše, ki so vse svoje otroke lepo vzgojili v krščanski veri. Že v otroških letih je imel nagnjenje do molitve, pa tudi postil se je večkrat in celo bičal. V sobi si je postavil oltarček in pri njem maševal in pridigal. Zelo rad je tudi ministriral. Vstajal je zelo zgodaj, da je pravočasno prišel v cerkev. Včasih je bila cerkev še zaprta, pa je lepo pri vratih počakal cerkovnika.

Oče ga je poslal k dominikancem v šolo. Za učenje pa je bil trd in neroden. Njegovi učitelji so izjavili, da ni sposoben za šolo in so ga poslali domov. Vsi so se iz njega norčevali in ker je vse to prenašal tiho in potrpežljivo, so ga imeli za mutastega osla. Toda ni obupal, ampak je še vedno je imel željo, da bi postal duhovnik. Začel se je privatno učiti in nenehno je prosil Boga, naj mu pomaga v njegovi stiski. Večkrat je šel v kapucinsko cerkev, ki je bila blizu njegovega doma.

Ko je prišel kapucinski provincial, se mu je Frančišek predstavil in spet prosil za sprejem. Ta ga je izprašal v vseh predmetih, in glej, svoj izpit je naredil tako dobro, da ga je provincial z veseljem sprejel. Dobil je ime brat Didak Jožef. Po desetih letih je bil posvečen v duhovnika. Kmalu se je razvil v sijajnega govornika. Glas o njegovem pridiganju je šel daleč naokoli in ljudje so ga prihajali z veseljem poslušat. Postal je najbolj slaven pridigar v Španiji. Umrl je 24. marca 1801.