Marijino vnebovzetje C (2022) – Zgodi se

Raz 11, 19a; 12, 1-6a. 10; 1 Kor 15, 20-26; Lk 1, 39-56

1. Največji Marijin praznik, Vnebovzetje, je nadaljevanje, potrditev največjega Gospodovega praznika, Velike noči, vstajenja, ki ima svoj epilog v Vnebohodu. Praznik veselja, ki kaže, kako je posebna božja izvoljenka dosegla cilj, ki ga je moč doseči po poti vere – verujemo, česar ne vidimo – po poti upanja – upamo, kar trdno pričakujemo – in se steka v neminljivo bivanje, brez solza, brez preizkušenj, brez strahu pred koncem:

– kakor v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu vsi oživeli, dopoveduje Pavel Korinčanom in nam, po njem prihaja za vse vstajenje mrtvih;

– Janez nam razkriva pogled v božje svetišče v nebesih: znamenje na nebu, žena obdana s soncem, prva deležna obljube: v Kristusu bodo vsi oživeli;

– Marija sama ob vsej skromnosti samozavestno napoveduje: odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, in to daljnosežno napoved, katere uresničevanje mi sami doživljamo in s svojim češčenjem božje Matere dopolnjujemo, utemeljuje: Bog se je ozrl na nizkost svoje dekle; velike reči mi je storil On, ki je mogočen!

2. Marijino pot vere in upanja povzema Elizabeta: blagor ji, ki je verovala:

– v veri je sprejela vabilo, da postane Odrešenikova mati;

– v zaupanju, da Bog vse stori prav, pristaja: zgodi se mi po tvoji besedi;

– v veri, da je Bog v ozadju vseh dogajanj, hodi pot od Nazareta do Jeruzalema;

– v zaupanju, da brez pojemanja drži zagotovilo: Gospod je s teboj, gre tudi na Kalvarijo, čeprav so koraki težki.

3. Pred nami je danes Marija, ki v celovitosti svojega človeškega bitja, z dušo in telesom, nagrajena za vztrajnost na svoji poti, uživa neminljivo poveličanje:

– z neupogljivo vero in neomajnim upanjem se je prebijala skozi življenje, ki niti malo ni bilo lahko;

– njene vere ni razvodenela nobena ovira, upanja ni spodnesla nobena težava.

4. Praznik Marijine slave je tudi praznik naše vere in upanja, našega veselja:

– zaradi tega so se naši predniki stalno obračali nanjo, še posebej v težkih stiskah, ki so premnogokrat tlačile naš narod – med najstarejšimi cerkvami na Slovenskem so cerkve Marijinega vnebovzetja, od Gospe svete naprej;

– zaradi tega tudi danes radi ponavljamo: s tem zaupanjem navdan hitim k tebi, o devic Devica in Mati!

Naj nas praznik prežari z vero v neminljivo življenje, ki ga Marija že živi v Bogu, naj okrepi upanje, da je to življenje tudi nam dosegljivo, da je naš cilj!

Prejšnje razmišljanje
20. nedelja med letom C (2022) – Mir in razdor
Naslednje razmišljanje
21. nedelja med letom C (2022) – Ozka vrata

Poiščite več pridig in razmišljanj!