1. Osrednje znamenje praznovanja Božiča so jaslice – ponazoriti želimo, kar smo slišali v angelovem oznanilu: našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno. Jaslice, ki hočejo biti zvesta ponazoritev božičnega dogajanja, ne zbujajo pozornosti s pastirci, ki kurijo ogenj, ne z mlinčki ob vodi, ampak usmerjajo v hlevček, k družini, k otroku Jezusu.

2. K njemu nas usmerja vsa današnja Beseda, jedrnato in razumljivo nam skuša predstaviti neskončno veličino božičnega dogajanja, ko Bog iz svoje neskončnosti in vsepresežnosti kot človek stopa med nas ljudi, nam v vsem enak, razen v grehu:

– beseda preroka že sedem stoletij pred prihodom Gospoda izraža veselje, da Odrešenik prihaja, in tistim, ki ga bodo sprejeli, sporoča, da se bodo imenovali Gospodovi odkupljenci, sveto ljudstvo, saj se po besedah Gospoda samega njihova imena zapisana v nebesih;

– evangelist poseže v samo jedro dogajanja: našli so Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno – Gospod se je odpovedal svoji vsemogočnosti in neskončnosti, stopil je med nas kot eden od nas, hoče biti z nami, hoče okušati lepoto in težo človekovega življenja – sam je kasneje opredelil namen svojega prihoda: ni prišel, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil;

– apostol Pavel, ki tolikokrat izraža hvalnice božji vsemogočnosti in modrosti in neskončnosti, prihod Boga med nas ljudi opredeljuje s pomenljivima  pojmoma:

dobrotljivost – ne neka splošna dobrota, ampak nekaj zelo konkretnega, otipljiva, vidna, dojemljiva dobrota;

ljudomilost – Bog želi človeku biti blizu, do njega je blag, je mil, je dobrohoten, rad ima nas ljudi.

3. Jaslice, ta pristna upodobitev Božiča, nam odkrivajo skrivnost Boga. Lahko bi rekli, da nam prav po jaslicah Bog predstavlja samega sebe: vsemogočen in neskončen vendar ne ostaja visoko in daleč od človeka, ampak prihaja med nas, hoče biti z nami, hoče nam na naši življenjski poti biti pot, resnica in življenje. Ob koncu svojega bivanja na zemlji kliče k Očetu: Oče, hočem, naj bodo ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz. Za vse nas je prišel na zemljo, vse nas želi privesti v domovino večnega bivanja.

4. Jaslice nam tako živo in nazorno govore: Bog je z nami! To je Božič! To je za nas praznik veselja in upanja, prav tako pa hvaležnosti Bogu.

 Božič – Gospodovo rojstvo

Iz 52, 7-10; Heb 1, 1-6; Jn 1, 1-14

l. Božja beseda današnjega praznika, ki nam skuša predstaviti bogastvo Boga med nami, luč božje milosti v srcu, sproščeno in veselo družinsko praznovanje, upanje in medsebojna ljubezen. Vse to so sestavni deli tiste polnosti današnjega praznika, ki je pravzaprav z nobeno besedo ne moremo v celoti zajeti. Morda so se še najbolj približali jedru božične skrivnosti naši daljni predniki, ki so v tistem najzgodnejšem času krščanstva med Slovenci, ko naš jezik še ni poznal izraza “kraljestvo”,  besede v očenašu, ki jih mi izgovarjamo v obliki “pridi k nam tvoje kraljestvo”, prevedli zelo izvirno: “pridi bogastvu tvoje”. Ne bi mogli pristneje, neposredneje, kolikor je človeku sploh možno natančneje povzeti vsega tistega, kar mi danes praznujemo. Celovito vsebino Božiča najdemo v Svetem pismu zajeto v ime, s katerim se bo imenoval odrešenik: Emanuel – Bog je z nami! To je Božič, to je tisto, za kar so naši predniki prosili: pridi bogastvu tvoje.

2. Kakor mi vidimo Gospodovo rojstvo v določeni časovni razsežnosti, sta ga videla in o njem pod različnimi vidiki razmišljala, sicer po krajšem časovnem presledku apostola Pavel in Janez.

– Pavel, ki v razmišljanjih o Gospodu tolikokrat razvija globoke, morda tudi težko umljive misli, v pismu učencu Titu vendar celotno Kristusovo odrešenjsko poslanstvo povzema s preprosto, vsakomur razumljivo besedo, ki je jedro vsega: razodela se je dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega odrešenika – to je Božič, živ, viden izraz naklonjenosti Boga do človeka, to je razodetje božje ljudomilosti;

– to je osrednja misel, s katero tudi Kristus sam povzema svoj prihod med nas ljudi: Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje – to je Božič, Bog med nami, temu preprosto lahko rečemo: Bog nas ima rad!

– apostol Janez, ki razmišlja o drugi božji osebi, ki se je učlovečila in se naselila med nami, vidi v tem tudi neposredno za vsakogar od nas enkraten božji dar: tistim, ki ga sprejmejo, daje pravico, da postanejo božji otroci – mar ni prav nepojmljiv privilegij biti prijatelj Najvišjega bitja, božjo neskončnost in vsemogočnost klicati Oče, z Bogom govoriti “na ti”.

3. Kakšna moč je v tem otroku, ki ga zdaj vidimo v jaslicah, ki bo kasneje rekel: ko bom povzdignjen na križ, bom vse pritegnil k sebi! Prav ta nebogljeni otrok v jaslicah postaja naše upanje, postaja naša moč in veselje, postaja smisel našega življenja, on in le on je naša neminljiva prihodnost!