24. nedelja med letom C (2019) – Povišanje sv. Križa

4 Mz 21, 4-9; Flp 2, 6-11; Jn 3, 13-17

1. Ime današnjega praznika nam zveni nekoliko čudno: Povišanje sv. Križa. Blizu in všeč nam je povišanje, če gre za nekaj, kar nam osebno dobro dene, na primer za položaj v službi, za plačo ali pokojnino. Povišanje pa nam je razumljivo tudi, če je treba neko stvari postaviti višje, da postane bolj vidna, da moremo biti nanjo bolj pozorni. V to smer je naravnan današnji praznik: rad bi nas namreč še posebej spomnil, da je na križu Jezus daroval svoje življenje za naše odrešenje, da je prav z daritvijo na križu v najvišji meri izkazal, kaj in kako čuti z nami ljudmi – nihče nima večje ljubezni kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje – s križem nas je vključil v krog svojih prijateljev, in nas spodbudil, da njegovega Očeta kličemo Oče naš! Križ, najbolj osovraženo in najbridkejše orodje mučenja in sramotenja človeka, je postal vidno znamenje odrešenja, postal je simbol naše vere. Koliki dobro vedo iz lastne izkušnje, da križ ni le znamenje, ki spada k naši tradiciji, ampak vir upanja in moči.

 

2. S kratkimi besedami nam Gospod sam predstavlja daljnosežnost križa:

v pogovoru z Nikodemom je Gospod sam opozoril na daljno napoved svojega povzdignjenja na križ: kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje, in pri tem jasno opozoril na pomen tega povzdignjenja, na življenje, ki ne mine;

– zelo razločno tudi povedal, da sprejema trpljenje in ponižanje križa za slehernega človeka na tej zemlji: ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi, nihče ni izključen od njegovega zasluženja, če se le sam ne izključi;

– dovolj jasno je povedal tudi, da je njegov učenec, prijatelj, sodelavec tisti, ki je pripravljen hoditi po njegovi poti odrešenja: če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sam sebi, vzame svoj križ in hodi za menoj;

– apostol v pismu Filipljanom poudarja, da je Gospod prav s tem, ko se je ponižal do smrti na križu, bil povišan nad vsa imena: še ena trditev, da trpljenje in križ nista namen sama sebi, ampak za slehernika le pot k vstajenju, poveličanju.

 

3. Današnji praznik ima velikonočni značaj. Pomaga nam celoviteje razlagati pomen in vrednost križa, ki ni samo znamenje ponižanja, ampak tudi zmage, ni le simbol trpljenja, ampak tudi osvoboditve, ni sam sebi namen, ampak odpira široko obzorje neminljivega veselja. Če je odrinjanje misli na smrti, značilno za sodobno kulturo, razumljivo, ker na smrt gleda kot na brezno niča, je za vernega človeka Kristusov križ znamenje veselega upanja. Gledali bodo njegovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. Noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke, kajti razsvetljeval jih bo Gospod Bog in kraljevali bodo na veke.

Prejšnje razmišljanje
Svečnica – Gospodov dan z Besedo
Naslednje razmišljanje
25. nedelja med letom C (2019) – Premišljena uporaba dobrin

Poiščite več pridig in razmišljanj!