1. Dobro poznamo mnenja o veri, vernosti, kako različna so: vera je stvar sanjačev, ki niso za kakšno pametno delo; tolažba ubogim, zatiranim: potrpite, na drugem svetu bo bolje; je nekaj “za vsak slučaj”, ne more škoditi; Marx: opij za ljudstvo, človeka odtujuje od njegovega bistva, od produktivnosti. Pri nas priljubljeni sv. Martin življenje iz vere povzema: “Če sem še potreben tvojemu ljudstvu, ne bežim od napora”. Odgovorna dejavnost mu je pot k Očetu.

2. Božja beseda je glede tega danes več kot zgovorna:

– služabnika, ki ravnata gospodarno, odgovorno, slišita pohvalo: v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil, pojdi v veselje svojega gospoda – obljubljena večnost ni preprosto “tolažba žalostnih”, treba si jo je pripraviti, zaslužiti;

– ženo, ki je skrbna v vsakdanjih, pogosto očem skritih opravilih, knjiga pregovorov pohvali z izbranimi besedami: njena cena visoko presega bisere;

– Pavel pogosto dopoveduje, da zvesta vztrajnost v vsakdanjih opravilih tlakuje pot neminljivi prihodnosti in tudi tokrat spodbuja: ne spimo, ampak čujmo!

3. Beseda nam razločno da vedeti nekaj stvari, ki segajo v našo vsakdanjost:

– Bog vsakomur daje talente, ni ga, ki bi mogel sam o sebi trditi, da za nobeno stvar ni sposoben – take besede so le izgovor za lenobo in neodgovornost;

– dopoveduje nam, da nimamo pravice svojih darov zanemariti, dani so nam, da iz njih nekaj naredimo – mar ni jasna Gospodova beseda o lenem, malopridnem služabniku, pove, kaj misli o brezbrižnosti, nevestnosti, neodgovornosti;

– da nam vedeti, da so talenti zelo različni, od “posebnih” (vrhunski glasbenik), do skrajno preprostih ( širok nasmeh cestnega pometača razoroži strogega poškrobljenega gospoda);

– razloži nam, da so še posebej pomembni tisti darovi, s katerimi oblikujemo svojo vsakdanjost, kot žena iz 1. berila, kot služabnika.

4. Gospod nam pove, da med talente nikakor ne spadajo le tisti, ki prinašajo takojšen zaslužek, ampak tudi tisti, ki postopno, nevidno pripravljajo zaklad, ki se mu tat ne približa in ga molj ne razje: npr. dar krotkosti, ki vedno premore umirjeno, premišljeno besedo, da razoroži prepirljivca, ki ob vzkipljivosti drugega more ohraniti mirno kri; dar poslušanja, ki človeka pripravi, da potrpežljivo posluša tožbe bolnega in zapuščenega človeka; dar razumevanja, ki človeka pripravi, da na drugega gleda blagohotno, ga sprejema, ceni dobro v njem. Bogastvo darov, bogastvo možnosti!