1. Izbrana Beseda potrjuje izraz, ki ga za današnjo nedeljo ponekod še slišimo: mala Velika noč. Vse je praznično, kot pri slovesnem bogoslužju:

– apostoli so zbrani prvi dan v tednu, ki je nedelja, Gospodov dan, Gospod je med njimi z velikonočnimi darovi: mir vam bodi,mir z Bogom, človekom, samim seboj, mir, ki prinaša veselje, sproščenost, notranjo svobodo;

– Gospod med njimi z vstajenjskim darom: katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, dar sprave, ki je temelj miru, iskrenega in pristnega odnosa z vsem in vsakomer;

– tudi širša skupnost učencev je stanovitna v nauku apostolov, lomljenju kruha in molitvah, postaja kraj povezanosti, zakrament Gospodove navzočnosti;

– vero v Vstalega, v njegovo božansko povezanost s človekom, tako enkratno izpoveduje apostol, ki se o vsem hoče trdno prepričati: moj Gospod in moj Bog! – ne neverni, ampak globoko verni apostol Tomaž!

2. Mi ne doživljamo Jezusa na tak neposreden način kakor Tomaž. Zbiramo se v cerkvi, da bi molili z nekom, prisluhnili nekomu, ki ga nihče od nas ni videl. Pa vendar vsak od nas v sebi nosi podobo Jezusa! Od kod ta podoba, kje smo mogli zaznati poteze Gospodovega obraza? Mar nam jih niso posredovali tisti, ki so z očmi vere spoznali in vzljubili Gospoda, tistega, ki jim je, ne da bi ga kdaj videli ali se ga dotaknili, življenje napolnil z upanjem in trdnostjo, tistega, ob katerem so se sproščeno veselili in v najzahtevnejših trenutkih v njem našli najzanesljivejšo oporo! Marsikdo more ugotavljati: moj oče in moja mama in mnogi, ki sem jih v življenju srečeval in se še srečujem z njimi, odpirajo oči mojega srca za Gospoda, da ga tudi sam vidim in mu želim prisluhniti. Mar ni nam vsem namenjena Petrova beseda: njega ljubite, dasi ga niste videli.

3. Poglejmo še za hip v evangeljsko sporočilo:

– Tomažu so o vstalem Gospodu pripovedovali drugi učenci, pa ne verjame, hoče se prepričati: ne izraža pomislekov o Gospodu, ampak je kritičen do pripovedovanja drugih – ali ni pri človeku pogosto obratno, ko Boga porine v svet pravljic, strahovito nekritičen pa je do govorjenja: “pravijo”, “govori se”;

– Gospod nedeljski dogodek povzema z besedami, ki segajo do danes in do nas: blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali: vedno znova se soočamo s starim dejstvom, da vera ni sad človekovih raziskovanj in odkritij, ampak božji dar, ki se more uresničiti le v odprtem srcu. Prosimo danes za ta velik dar, morda ob misli Saint Exuperya, da je bistvo očem prikrito, videti ga je možno le s srcem.