Znova in znova se vračamo k vprašanju, ki je sicer samo po sebi temeljna postavka naše vere, pa spet vrtamo po njem. Naj bo človek kakorkoli naravnan, se prej ali slej mora soočiti z njim, z vprašanjem življenje, njegove minljivosti ali neminljivosti. To ni vprašanje fizikalnih zakonov, ampak človekovega osebnega odnosa do samega temelja našega bivanja.

Kako odločni so stavki iz Knjige modrosti:

– Bog ni naredil smrti in se ne veseli pogina živih, vse je ustvaril za bivanje;

– Bog je ustvaril človeka za neminljivost, ga naredil kot podobo lastnega lika;

– smrt je stopila v svet po hudičevi nevoščljivosti, izkusijo jo tisti, ki so njegovi.

Pisatelj je živel pred 2200 leti v Aleksandriji, mestu filozofije in grškega poganstva. Mnogi Judje so vero opustili in se spraševali natančno tako, kot se premnogi sprašujejo danes: če je Bog, zakaj zlo v svetu; če je Bog res Bog življenja, zakaj bolezen, smrt? Natančno tako so sklepali, kot danes premnogi sklepajo: ni Boga, gospoduje zlo in smrt. Potem za človeka vsakega časa ostane le to, kar Pavel z dobro mero ironije ponuja dvomljivcem v Korintu: če mrtvi ne vstajajo, “jejmo in pijmo, jutri bomo umrli” (Iz 22, 13).

Pisatelj Knjige modrosti ob razmišljanju in veri prihaja do drugačnih sklepov: Bog ni hotel smrti, hoče neminljivost človeka. Njegov svetovni nazor:

– kdor je z Bogom po veri in zaupanju, premaguje uničenje in smrt, treba se je naslanjati na živega Boga, graditi v povezanosti z njim;

– Božja pravičnost ni podvržena smrti – kdor jo sprejema, je tudi v smrti nad njim Božja roka, ki ga vodi v življenje, v neminljivost;

– Bog je človeka naredil za podobo lastnega lika – kakor sestavljata to podobo razum in svobodnost odločanja, je temelj podobnosti Bogu človekova nesmrtnost. Knjiga modrosti povzema: pravični pa živijo na veke, njihovo plačilo je v Gospodu, zanje skrbi Najvišji.

Kar modri Jud veruje, to Jezus potrdi. Poročilo o obuditvi Jairove hčere kaže, kako se srečuje s smrtjo: postavi se ji nasproti: ne boj se, samo veruj! Kakšno nasprotje joku in tarnanju brez moči! Ve, da je smrt zadnji in najbolj grozljiv človekov sovražnik, ki ne le podira, ampak uničuje življenje. Tudi v mrliški sobi se pokaže kot gospodar nad smrtjo, tudi ko je sam v njej: iz groba izhaja novo življenje. Kakor tolikokrat nihamo med vero in nevero, pa vendar ostajamo trdni, saj nam pravi: ne boj se, samo veruj!