1. Beseda nas opozarja na ozadje, ki je izhodišče in obenem temelj naše poti.

– Pavel dopoveduje Galačanom: kateri ste bili krščeni v Kristusa, ste Kristusa oblekli, po veri ste božji otroci v Kristusu;

– za učence je Gospod božji Maziljenec, obljubljeni Odrešeniki, za katerim je treba iti, čeprav naj se učenec odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ.

Pomemben poudarek v Besedi: čeprav bodo Učitelja zavrgli in umorili (toda tretji dan bo vstal!), čeprav naj učenec vzame svoj križ, mnogi spoznavajo, da je to edina sprejemljiva smer, ki vodi do človekovega končnega cilja, ki obenem že med potjo samo ustvarja drugačne, »človeške«, prijazne odnose.

2. Apostol opozarja na konkretne posledice prerojenja v Kristusu, na posledice odločitve celovito sprejeti božjega Maziljenca, odločno hoditi za njim:

– ni več Juda ne Grka, ni sužnja ne svobodnega, ni moškega in ženske, vsi ste eno v Kristusu – krst prinaša revolucionarne spremembe, ki so v posledicah vedno aktualne, spreminjajo medsebojne odnose, spreminjajo sliko človeštva;

– iz zgodovine vemo, kakšne posledice je imelo poudarjanje razlik med rasami, med posameznimi stanovi, kako izkrivljeno družbo ustvarja poudarjeno razločevanje med moškim in žensko – in pri vsem tem ni treba misliti samo na ekstremno antisocialne družbene ureditve, kot je bil komunizem, vedno so se pojavljali poudarki razlik v rasi, kulturi, vedno razne oblike diskriminacije;

– kakor je proti evangeliju politika apartheida, tako je proti evangeliju politika drugorazrednosti zaradi verskega ali svetovnonazorskega prepričanja, prav tako zapostavljanje ženske zato ker je ženska in torej drugačna od moškega;

– po apostolu smo po krstu kvalitativno vsi eno: vsi ste oblekli Kristusa, vsi ste dediči odrešenja.

3. Tako pojmovanje spada v odrešenjski program, s katerim Bog po Jezusu posega v človeško zgodovino:

– to je vse kaj drugega, kot tako lepi in tako s krvjo prepojeni ideali francoske revolucije o svobodi, bratstvu in enakosti, je kaj drugega, kot ideali revolucij, ki v borbi “za narod, za svobodo” porajajo nove diktature;

– kdor sprejema Božji odrešenjski načrt, se sicer ne bo izognil preizkušnjam in križu, toda zaveda se, da bo prav po tem svoje življenje rešil.

Božji odrešenjski program je drugačen. Če bi ga uresničevali, če bi res bili eno v Kristusu, ali bi še vladalo sovraštvo, prepiri, spopadi, bi tekla kri? Se kdaj spomnimo na svoj krst, po katerem smo postali božji otroci, bratje in sestre?