1. Kot tolikokrat tudi danes slišimo v Besedi, kako Bog vabi človeka, da živel v povezanosti z njim, saj mu to prinaša mir, osvobojenost, sproščenost. Po Mojzesu Bog pravi k temu: Če boste radi poslušali moj glas in spolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed vseh narodov, boste mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.

Bog vabi v svojo bližino, pri čemer pa tudi od človeka pričakuje odgovornost: če boste poslušali moj glas in spolnjevali zavezo, »poslušali, spolnjevali«, to vodi v božjo bližino, ki ji lahko rečemo tudi izpolnitev hrepenenj, to je »sreča«. Odkar poznamo človeštvo na tem svetu, se ta božja vabila ponavljajo:

– prvi človek, ki mu Bog naklanja svojo bližino, neposredno pogovarjanje, bi rekli vsakdanjo povezanost kot s starim prijateljem, vse to zavrže, raje se upre;

– stara zaveza je nepretrgana zgodovina božjih ponudb in vabil, ki se jih Bog ne naveliča kljub stalnemu človekovemu omahovanju, zavračanju, lahkomiselnosti;

– Kristus spet vabi: pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, našli boste mir svojim dušam – toliko iskrenega sprejemanja pa tudi vzvišenega zavračanja; jaz, človek, razumno bitje, ne bom nasedal bajkam, ne uklanjam se nečemu, kar obstaja samo v bolni človeški domišljiji, pustimo to »ubogim na duhu«.

2. Bog pa – potrpi in vedno znova daje človeku možnost, pristopa do njega, kot smo slišali danes: Jezus je videl množice, zasmilile so se mu, ker so bile izmučene in razkropljene – kot da ima pred seboj množice našega časa;

– kaj vse odkrijemo, če pazljivo prisluhnemo pogovorom o šoli, o službi, o delu, o okolju, o politiki, o naši prihodnosti itd.;

– iz samozavestne prebujenosti in znanstvenega napredka, ki ga ne dohajamo več in nas ogroža, izza tolikih besed o humanosti kot grda spaka štrli nemoč, brezupnost, razkropljenost in tavanje v duhovnem in materialnem pogledu.

3. Bog vedno znova posega v to človeško usodo:

– starozavezni pesnik  ugotavlja: ti Gospod si usmiljen in milostljiv, potrpežljiv ter poln dobrote in zvestobe; te besede zajemajo celotno Jezusovo poslanstvo;

– apostole, ki so poslušali Gospodov glas, pošilja, naj bodo znanilci Gospodove navzočnosti med nami, posredovalci njegovega usmiljenja, njegove dobrote;

– do nas sega psalmistov klic: o da bi danes poslušali Gospodove besede – vabi k sodelovanju vsakega od nas, vsakega na svoj način, pa z istim namenom, da bi svet po nas začutil, da Bog je med nami, da še vedno razdaja svojo dobroto, da čuti z nami: po nas svet lahko postaja bolj človeški in s tem bolj božji.