Rojen je bil 31. marca 1811 v Igualadi, v provinci Barcelona. Člani premožne družine so bili po narodnosti Katalonci. Družina je mlademu Jožefu dala zelo dober in močan temelj vere in ljubezni. Leta 1820 se je vsa družina preselila v Barcelono. Tukaj se je Jožef srečal s kapucini in zaprosil, da bi se jim pridružil. Takoj se je izkazal kot redovnik velikih kreposti. Pripovedovali so o njegovi vzorni zbranosti, pobožnosti, voljni pokorščini, ponižnosti, čistosti in o zvestobi kapucinski karizmi.

Leta 1834 je bil posvečen v duhovnika. Odlikoval se je s svojo zvestobo duhovniški službi in z globokim duhovnim življenjem. Medtem so izbruhnili socialni nemiri in moral je oditi v izgnanstvo v Francijo. Živel je v revščini, gojil krepost ponižnosti, ljubezni, molka, življenje molitve in se posvečal reševanju materialnih in duhovnih potreb vseh, ki jih je srečal. Bil zelo cenjen in vsi so ga spoštovali zaradi njegove iskrenosti v veri, moralne naravnanosti in odličnosti njegovih kreposti.

Leta 1843 se je vrnil v Španijo. Spodbujala ga je želja, da bi združil ljudi, ki iščejo način, kako bi se posvetili službi krščanske vzgoje deklet in mladih žena. Ta želja ga je vodila, da je marca 1850 ustanovil Institut kapucinskih sester Matere Božjega Pastirja. Leta 1858 je v Capellades pri Barceloni postala glavna hiša nove skupnosti. Nato so se hiše odpirale ena za drugo, leta 1860 pri San Quirico de Besora pri Barceloni, leta 1862 v Barceloni, leta 1865 v Ciempozuelosu pri Madridu.