Rojen je bil 10. aprila 1909 v mestu Rafelbuñol v provinci Valencia. Že od otroštva se je odlikoval po svojem pobožnem življenju. Ko je imel 12 let, je vstopil v kapucinski red. 26. marca 1932 je bil v Rimu posvečen v duhovnika. Ko je dovršil študij bogoslovja in dosegel doktorat iz teologije na univerzi Gregoriana, se je vrnil v Španijo in bil imenovan za namestnika ravnatelja serafskega semenišča. V redovniškem življenju se je odlikoval po pobožnosti in preproščini.

Ko se je pojavilo preganjanje, je najprej skušal spraviti na varno gojence, ki so bili zaupani njegovi skrbi, potem pa je poiskal zavetje v svojem mestu Rafelbuñol. Tam ga je dobil Krajevni komite in ga poslal za delavca pri obnovah, ki so jih izvrševali v neki opatiji. Obenem je prejel ruševine župnijske cerkve in mogel je nadaljevati z normalnim življenjem. Nekega dne je dospela novica, da so bili njegovi bratje odpeljani v zapor in da so njihova življenja v veliki nevarnosti.

Šel je do Komiteja, če bi mogel izprositi izpustitev svojih bratov. Ko se je predstavil, so ga zgrabili in ga zaprli skupaj z vsemi drugimi zaporniki. To je bilo 26. septembra 1936. V zaporu je spovedoval in vsem dajal sveto odvezo. V noči od 28. do 29. septembra so vse zapornike odpeljali na pokopališče v Massamagrellu. Šli so mimo cerkve Čudodelne Device zavetnice. Ko so dospeli na pokopališče, so bili ustreljeni med vzklikanjem: »Dolgo naj živi Kristus Kralj!«