Rojen je bil 16. marca 1913 v Almazori. V otroštvu je rastel v okolju, ki je bilo globoko verno. S 14 leti je vstopil v serafsko semenišče v Massamagrellu in 13. avgusta 1928 prejel kapucinsko obleko. Užival je sloves pobožnosti. Bil je veselega značaja in sprejemljiv za učenje. Bil je človek notranjega življenja, umerjen in zadržan pri jedi, zelo ponižen, prizadeven in vedno pripravljen, če se je bilo treba čemu podrediti. Mnogi ga imajo v spominu kot zvestega izvrševalca Vodila.

Ljubil je bogoslužje, zelo je častil sv. Jožefa, posvečal se je študiju cerkvene glasbe z namenom, da bo dajal večji sijaj Božji službi. V koru se je odlikoval po svoji predanosti petju molitvenega bogoslužja. Revolucija ga je presenetila, ko je bil še diakon in se je pripravljal na sprejem duhovništva. Zatekel se je v hišo svojih staršev in se pripravljal na mučeništvo z molitvijo, s študijem, z veliko vedrino in s pogumom. Vedno je ohranjal svoj vesel in razigran značaj.

Nekega dne, avgusta 1936, sta se pojavila v njegovi hiši dva brigadirja, ki sta ga aretirala in odvedla na sedež Državne straže, ki je služil kot zapor. Sojetnik, ki je živel z njim v zaporu in ga opazoval, je povedal o njem: »Bil je zedinjen z Božjo voljo.« Skupaj s skupino civilistov so ga 16. avgusta 1936 odvedli iz zapora na kraj, ki se mu je reklo La Pedrera. Na cesti od Castellóna de la Plana do Benicasima so bili umorjeni, medtem ko so vzklikali: »Naj živi Kristus Kralj!«