V Vipavskem Križu, ki se je do leta 1955 imenoval Sveti Križ, smo bratje kapucini navzoči od leta 1637, ko so grofje Attems za brate kapucine zgradili samostan in cerkev svetega Frančiška. Živimo v bratski skupnosti in se trudimo spolnjevati vodilo sv. Frančiška, ki je živeti evangelij. Molitev je najbolj pomemben steber našega Bogu posvečenega življenja. Skupaj molimo zjutraj, opoldne in zvečer. Vedno smo veseli vsakogar, ki se nam pridruži pri naši skupni molitvi. Bratje s sodelavci obdelujemo samostanski vrt. Od leta 1956 je župnik Kriške župnije brat kapucin. Bratje duhovniki pastoralno delujemo v domači, kriški župniji in po svojih močeh pomagamo v drugih župnijah.
Krajevno bratstvo Frančiškovega svetnega reda
S kriškim samostanom so povezani bratje in sestre, ki živijo karizmo sv. Frančiška v svetu (Frančiškov svetni red). Kriški bratje duhovno spremljamo tri krajevna bratstva: v Vipavskem Križu, na Otlici in v Podnanosu. Več o OFS najdete na: www.ofs.si/

Delavnice molitve in življenja
Delavnice molitve in življenja imajo svoj sedež v našem kriškem samostanu. Sem prihajajo voditelji DMŽ na redne mesečne »puščave« in pogosto se pri nas odvijajo puščave ob sklepu DMŽ. Več o DMŽ lahko najdete na: http://dmz.si/

Dom duhovnosti
Del samostana je preurejen v dom duhovnosti. Predvsem dajemo prostor skupinam z voditeljem. Na voljo imamo 7 eno posteljnih sob in 7 dvo posteljnih sob. Za kuhinjo skrbi samostanska gospodinja.

Samostanska knjižnica
Najdragocenejše delo, ki ga hrani samostan, je rokopisni kodeks – molitvenik iz 15. stoletja, pisan v gotski minuskuli in okrašen z bogatimi iluminacijami in inicialkami. Od dragocenosti hrani knjižnica 5 knjig pridig Sveti priročnik rojaka kapucina Janeza Svetokriškega, zbrane spise sv. Hieronima v 24 zvezkih, dela sv. Avguština v 18. zvezkih (Benetke 1740-1770), Schönlebnovo Carniolia antiqua et nova (1681), Rogerijev pridigarski priročnik Palmarium Empyri-um (1742), itd.
Pri ogledu starega dela knjižnice lahko vidimo okoli 2000 knjig, tiskanih med leti 1510 in 1800. Celotna samostanska knjižnica pa šteje blizu 25.000 knjig. Precejšnjo škodo je utrpela po letu 1917, ko so jo bili bratje zaradi bližine soške fronte prisiljeni preseliti v Krško. Predvsem med drugo svetovno vojno in po njej so bile knjige v Krškem prepuščene na milost in nemilost komurkoli. V odsotnosti bratov kapucinov so z njimi celo kurili. Tako se je ohranila le desetina prvotnega knjižnega fonda.
Likovna dediščina
Že ob vhodu nas pozdravi kamnit grb prvih grofov iz rodbine Thurn iz sredine 16. stoletja. V cerkvi je velika baročna slika >Slava Svete TrojiceSveta (Kristusova) glavaoče slovenskega cerkvenega govorništva<, z družinskim imenom Tobija Lionelli, se je rodil leta 1647 v Sv. Križu. Komaj 32-leten je že postal pridigar in samostanski predstojnik v Trstu, kasneje v Sv. Križu in Ljubljani, pa zopet v Trstu in v Novem mestu ter nazadnje v Gorici, kjer je 17. oktobra leta 1714 umrl.
Na željo mnogih duhovnikov je dal v slovenščini natisniti svoje pridige v petih zvezkih (skoraj 3.000 strani) med leti 1691-1707 z naslovom Sacrum promptuarium – Sveti priročnik.
Bil je odprt za okolje in čas, v katerem je živel in oznanjal Božjo besedo. V njegovih pridigah se zato v dobri meri odraža takratno življenje in njegov blagi značaj.

Srce naše je kakor Proteus, kateri se preobrne v to podobo, katera njemu dopade; kakor cameleontes, kateri sledno farbo nase vzame; kakor malin, kateri mele vsaki sorte žitu; kakor en plac, na katerem se sledna kupčija predaja; kakor ena šula, v kateri vsi uki se zapopadejo; kakor enu morje, v kateru vsi studenci inu potoki tečejo; en pungrad, v katerem vse sorte lepih rož rastejo.
(Iz pridige Janeza Svetokriškega)