“Skratka, ne filozofirajte o svojih pomanjkljivostih in ne ugovarjajte, iskreno nadaljujte. Ne, Bog vas ne bi znal izgubiti; zato, da ga ne bi izgubile ve, pa vztrajajte v svojih odločitvah. Tudi če se svet postavi na glavo, če bi bilo vse v temini, v dimu, v prevratu; kajti Bog je v nas. Česa bi se torej bali? Če Bog prebiva v temini in na gori Sinaj, med bliski in grmenjem, mar nismo dolžni biti zadovoljni, če vemo, da smo mu blizu?”
(Epist. III, str. 580)