“Ko v molitvi lahko govoriš z Gospodom, mu govori in ga hvali; če mu zaradi neomikanosti ne moreš govoriti, naj ti ne bo odveč, da si na Gospodovih poteh, ustavi se v sobi, namenjeni dvorjanom, in ga počasti. On, ki bo videl, bo vesel tvoje navzočnosti, podpiral bo tvoj molk in še enkrat boš potolažena, ko te bo prijel za roko.”
(Epist. III, str. 982)