“Čutim, da se mi trga srce iz prsi, ko slišim za tvoje trpljenje, in ne vem, kaj naj storim, da bi te videl potolaženo. Toda zakaj bi se toliko vznemirjala? Zakaj bi bila napeta? In vendar, hčerka moja, nikoli nisem videl, da bi ti Jezus podaril tako veliko draguljev kakor zdaj. Nikoli nisem videl, da bi bila Jezusu tako draga kakor zdaj. Česa se torej bojiš, pred čem trepetaš, česa se plašiš? Tvoj strah in trepet sta podobna strahu in trepetu otroka, ki se drži mame za roko. Tvoj strah je torej neumen in povsem nekoristen.”
(Epist. III, str. 442)