“Kaj drugega naj ti še rečem? Milost in mir Svetega Duha naj bosta vedno sredi tvojega srca. To srce položi v odprto Zveličarjevo stran in pridruži ga temu kralju naših src, ki je v njih kakor na svojem kraljevskem prestolu, da bi prejel izraze vdanosti in pokorščine od vseh drugih src in tako pušča odprta vrata, da bi se mogel vsakdo približati, da bi imel vedno in ob vsaki uri avdienco; in ko mu bo tvoje srce govorilo, ne pozabi, moja predraga hčerka, da naj mu govori tudi v prid mojega srca, da bi ga njegovo božansko in prisrčno veličastvo naredilo dobro, ubogljivo, zvesto in manj hudobno kakor je.”
(Epist. III, str. 427 in dalje)