“Zapomnite si: kadar koli ti bo skušnjava neprijetna, se ti ni treba ničesar bati. Toda zakaj bi ti bila skušnjava neprijetna, če ne zaradi tega, ker je nočeš slišati? Te tako nadležne skušnjave prihajajo od demonove hudobije, toda nelagodje in trpljenje, ki ju ob njih občutimo, prihajata od Božjega usmiljenja, ki zoper voljo našega sovražnika pridobi iz njegove hudobije sveto stisko, s pomočjo katere se očiščuje zlato, katerega hoče dati v svoje zakladnice. Povem ti tudi: tvoje skušnjave so od demona in pekla, toda tvoje trpljenje in žalost sta od Boga in iz nbes; matere so iz Babilonije, toda hčere so iz Jeruzalema. Zaničuj skušnjave in se okleni bridkosti.  Ne, ne, moja hči, pusti pihljati vetru in ne misli na to, da je šumenje listja hrup orožja.”
(Epist. III, str. 632 in dalje)