“Živa vera, slepo zaupanje in popolna predanost oblasti, ki jo je Bog postavil nad človekom, to je luč, ki je razsvetljevala korake Božjega ljudstva skozi puščavo. To je luč, ki vedno sije v zenitu vsakega duha, ki je všeč Očetu. To je luč, ki je vodila modre z vzhoda, da so prišli počastit novorojenega Mesija. To je zvezda, ki jo je napovedal Balaam. To je baklja, ki usmerja korake teh zapuščenih duhov. In ta luč, ta zvezda in ta baklja so tisti, ki osvetljujejo tvojo dušo, usmerjajo tvoje korake, da ne bi omahovala; tvojega duha krepijo v Božji naklonjenosti, in ne da bi jih duša poznala, ves čas napreduje k večnemu cilju. Ti tega ne vidiš in ne razumeš, vendar to ni potrebno. Ti ne boš videla drugega, kot le temine, vendar te niso tiste, ki obdajajo sinove pogube, pač pa obdajajo večno Sonce. Bodi prepričana in veruj, da to Sonce sije v tvoji duši; in to Sonce je prav tisto, o katerem je Božji videc pel: »In v tvoji luči bom videl luč«.”
(Epist. III, str. 400 in dalje)