“Nenehno hodímo, tudi s počasnimi koraki; Če imamo le dobro in odločno hrepenenje, ne moremo drugače, kakor da hodimo v pravo smer. Moje predrage hčerke, za uresničevanje kreposti ni treba biti nenehno pozoren na vse; to bi povzročilo zmedo v vaših mislih in čustvih.”
(Epist. III, str. 588)