“Glejte, koliko zaničevanja in koliko bogokletij izrekajo človeški sinovi zoper presveto človeško naravo Božjega Sina v zakramentu Ljubezni? To zadeva nas, kajti po Gospodovi dobroti smo bili vnaprej izbrani v njegovi Cerkvi, če naj rečemo s svetim Petrom, za kraljevsko duhovništvo (1 Pt 2, 9), na nas je, pravim, da branimo čast tega nadvse krotkega Jagnjeta, ki je vedno skrbno, ko gre za duše, vedno nemo, ko gre za njegovo lastno stvar.”
(Epist. III, str. 62 in dalje)