“Potem, ko že ljubiš našega Gospoda ti priporočam, o hči, ljubezen do Cerkve, njegove neveste, te drage in mile golobice, ki more edina valiti jajca in porajati Ženinove golobčke in golobice.  Stalno se zahvaljuj Bogu, da si, po vzoru tolikerih duš, ki so srečno romale pred nami, hči Cerkve. Bodi zelo sočutna do vseh pastirjev, pridigarjev in voditeljev duš in glej, kako so razpršeni po vsem obličju zemlje, da na svetu ne bi bilo pokrajine, kjer bi jih primanjkovalo. Prosi Boga zanje, da bi se rešili in učinkovito poskrbeli za odrešenje duš.”
(Epist. III, str. 707)