“Ah! Velika milost, moja draga hčerka, je, da začnemo služiti temu dobremu Bogu, medtem ko nas razcvetela starost dela dovzetne za vsakršne vtise! Oh! Kako ljub je dar, ko darujemo cvetove s prvim drevesnim sadom. In katera stvar bi te mogla kdaj odvrnitni od tega, da bi se vsa darovala dobremu Bogu in se enkrat za vselej odločila, da boš zmeraj dala brco svetu, demonu in mesu, kar so v našem imenu s tako odločnostjo storili za nas naši botri pri krstu? Ali si mar Gospod od tebe ne zasluži te žrtve?”
(Epist. III, str. 418)