“Božji duh je duh miru, in tudi v največjem pomanjkanju nam daje občutiti mirno, ponižno, zaupno bolečino, in to je odvisno prav od njegovega usmiljenja. Demonski duh pa razburja, vodi v obup in daje, da v bolečini skorajda okusimo jezo nase, ko moramo vendarle prvo ljubezen naobračati prav nase. Če te torej kakšne misli vznemirjajo, misli na to, da to vznemirjenje ne prihaja  nikoli od Boga, ki je duh miru, ki ti daje mir, ampak od hudiča.”
(AdFP, 549)