“Bog daj, da bi se vse te uboge stvari poboljšale in se zares vrnile k njemu! Za te ljudi moramo imeti materinsko srce in zanje je treba kar najbolj skrbeti, ker nam Jezus daje vedeti, da je v  nebesih večji praznik zaradi enega spokorjenega grešnika kakor zaradi vztrajnosti devetindevetdesetih pravičnih. Ta Zveličarjeva beseda je zares tolažilna za številne duše, ki so po nesreči grešile, potem pa se hočejo pokesati in se vrniti k Jezusu.”
(Epist. III, str. 1082)