“Tesnobnost je eden od največjih izdajalcev, ki ju moreta imeti prava krepost in zdrava pobožnost; dela se, kakor da se zagreva za dobra dela, vendar tega ne počenja, razen z namenom, da bi se ohladili, in k teku nas spodbuja samo zato, da bi se spotaknili; zatorej se je je treba varovati ob vseh priložnostih, še posebej pri molitve; in da bi bili pri tem uspešnejši, je dobro, če se spomnimo, da milosti in želje po molitvi niso zemeljske, ampak nebeške vode, in da zato vsi naši napori ne zadoščajo, da bi se začele izlivati, kajti potrebno je sicer, da s kar največjo prizadevnostjo postanemo razpoloženi, vendar pa mora biti naša prizadevnost ponižna in mirna; srce moramo ohranjati odprto proti nebesom in od tam pričakovati nebeško roso.”
(AP)