“Vsakomur sem vse. Vsakdo more reči: »Pater Pij je moj.« Tako močno ljubim svoje brate v izgnanstvu. Svoje duhovne sinove ljubim enako kakor svojo dušo in še bolj. Za Jezusa sem jih rodil v bolečini in v ljubezni. Lahko pozabim samega sebe, ne pa svojih duhovnih sinov, še več, zagotavljam, da bom Gospodu takrat, ko me bo poklical, rekel: »Gospod, ostajam pri vratih raja; vstopil bom, ko bom videl, da je vstopil zadnji od mojih otrok.« Hudo trpim, ker ne morem vseh svojih bratov pridobiti za Boga. V določenih trenutkih sem na tem, da bi umrl zaradi srčne stiske, ko vidim toliko trpečih duš in jih ne morem potolažiti, in toliko bratov, ki so sklenili zavezo s hudičem.”
(AP)