“Bodi potrpežljiva in vztrajaj v tej sveti vaji meditacije in bodi zadovoljna s tem, da zančneš z majhnimi koraki,  da bi imela  noge, ki bodo sposobne teči, ali bolje, krila, da boš mogla leteti; bodi zadovoljna v pokorščini, kar je nekaj velikega za dušo, ki je izbrala Boga za svoj delež, in sprejmi, da si zdaj še majhna čebela v gnezdu, ki bo kmalu odrasla in bo sposobna prinašati med.  Vedno se ljubeče ponižaj pred Bogom in pred ljudmi, kajti Bog govori le tistim, ki so pred njim ponižnega srca.”
(Epist. III, str. 980)