“Pravim vam tudi, da ljubite svoje pomanjkanje; ljubiti svoje pomanjkanje je v tem, hčere, da ste ponižne, mirne, blage, da zaupate v času temine in nemoči, je v tem, pravim, da se ne vznemirjate, da ne postanete tesnobne, da se ne vznemirjate zaradi vsega tega, ampak da dobrega srca, ne pravim ravno veselo, pravim marveč iskreno in vzrajno objemate te križe in ste v teh teminah, in ko to delate, boste ljubile svoje pomanjkanje, kajti kaj pomeni biti nizko, če ne, da si v senci in nemočen?”
(Epist. III, str. 566)