“Kakor čebele, ki včasih brez predaha letijo preko prostranih polj, samo da bi dosegle najljubšo gredico, potem pa se utrujene, vendar zadovoljne in polne cvetnega prahu vračajo v satje, da bi tam v rodovitnem tihem delu spokojno preoblikovale cvetni nektar v nektar življenja; tako tudi vi, potem ko ste nabrali Božjo besedo, le-to skrbno hranite v svojem srcu; vrnite se v panj, to je, pozorno jo premišljujte, preiščite njene prvine, iščite njen globinski pomen. Takrat se vam bo pokazala v svojem luči polnem sijaju, pridobila bo moč, da izniči vaša naravna nagnjenja do stvari, imela bo moč, da jih preoblikuje v čisto in vzišeno dvigovanje duha, tako da bo vašega duha naredila čedalje tesneje povezanega z Božjim srcem vašega Gospoda.”
(GF, 196 in dalje)