“Kar zadeva duhovne preizkušnje, katerim te je pravkar podvrgla dobrota nebeškega Očeta, te prosim, bodi predana in kolikor je le mogoče mirna ob zagotovilih njega, ki ima mesto Boga, v katerem te ljubi in ti želi vse dobro in v čigar imenu ti govori. Res je, da trpiš, toda trpljenje prenašaš predano; trpiš, vendar se ne boj, kajti Bog je s tabo in ti ga ne žališ, ampak ga ljubiš; trpiš, vendar veruj, da sam Jezus trpi v tebi in zate in s teboj. Jezus te ni zapustil, ko si bežala od njega, veliko manj te bo zapustil zdaj in pozneje, ko ga hočeš ljubiti. Bog more v ustvarjenem bitju zavreči vse, ker ve vse o pokvarjenosti, vendar ne more v njej nikoli zavreči iskrene želje, da bi ga ljubila. Če se torej nočeš prepričati in biti gotova o nebeškem usmiljenju iz drugih razlogov, se moraš prepričati vsaj zaradi tega in biti mirna in vesela.”
(Epist. III, str. 618)