“Uboge in nesrečne so duše, ki se vržejo v vrtinec posvetnih skrbi; čim bolj ljubijo svet, tem bolj se množijo njihove strasti, tem bolj se vznemirjajo njihove želje, tem bolj so nesposobni v svojih načrtih; in nemir, nestrpnost in strahoviti udarci trgajo njihova srca, ki ne utripajo v darovanjski in sveti ljubezni. Molímo za te nesrečne uboge duše, da jim Jezus odpusti in jih s svojim neskončnim usmiljenjem pritegne k sebi.”
(Epist. III, str. 1092)