“Moje predrage hčerke, popolnoma se izročite v roke našega Gospoda, izročite mu preostanek svojih let in vedno ga prosite, naj vas v življenju uporabi kakor mu bo najbolj všeč. Ne obremenjujte svojega srca s praznimi obljubami miru, prijetnosti in zaslug; predstavite marveč vašemu nebeškemu Ženinu svoja srca popolnoma izpraznjena vsakega drugega čustva, razen njegove čiste ljubezni, in prosite ga, da ga čisto in preprosto napolni z nagibi, željami in voljo, ki so od njegove ljubezni, tako da bo vaše srce kakor školjka bisernica spočenjalo samo z roso iz nebes in ne z vodo iz sveta; in videle boste, da vam bo Bog pomagal in da boste veliko naredile, tako pri odločitvah kakor tudi pri njihovem udejanjanju.”
(Epist. III, str. 569)