“Nekatere notranje sladkosti so le za otroke! Niso znamenje popolnosti. Ne sladkosti, bolečina nam je potrebna. Suhota, brezvoljnost, nemoč, to so znamenja prave ljubezni. Bolečina je prijetna. Izgnanstvo je lepo, ker v njem trpimo in moremo Bogu nekaj darovati. Dar naše bolečine, našega trpljenja je nekaj velikega, česar v raju ne moremo storiti.”
(GB, 35)