“Oče, ti ljubiš to, česar se jaz bojim. – Odgovor: Jaz ne ljubim trpljenja samega na sebi;  od Boga ga prosim, po njem hrepenim zaradi sadov, ki mi jih daje; daje slavo Bogu, moje brate rešuje iz tega izgnanstva, duše osvobaja ognja vic, kaj več bi si še mogel želeti? – Oče, kaj je trpljenje? –  Odgovor: Zadoščevanje.  – In kaj je za vas? –  Moj vsakdanji kruh, moje veselje!”
(v LdP, 167)